Dolga Njiva pri Šentlovrencu
Dolga Njiva pri Šentlovrencu | |
|---|---|
 | |
  Dolga Njiva pri Šentlovrencu Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°57′8.25″N 14°56′8.24″E / 45.9522917°N 14.9356222°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Trebnje |
| Površina | |
| • Skupno | 1,42 km2 |
| Nadm. višina | 331 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 79 |
| • Gostota | 56 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 8212 Velika Loka |
| Zemljevidi | |
Dolga Njiva pri Šentlovrencu je naselje v občini Trebnje.
Dolga Njiva pri Šentlovrencu je gručasta vas na stiku dveh hribov, ki se s podolgovatima hrbtoma raztezata med travnato Dolgonjivsko in Marovško dolino. Kraj se prvič omenja leta 1139, sestavljen pa je iz dveh delov: Dolenje in Gorenje Dolge njive. Dolgonjivsko dolino pod Velikim Vidmom večkrat poplavlja potok Zarovščica, ki priteka izpod Zagriča po Bajčevi dolini in Dolgih travnikih, v Starjeku pa se združi s Potokom iz Moravške doline in doline Prejsar – Lopar, od tod pa teče hudourniška voda po Šentlovrenški dolini v Temenico. Vas obdaja nekaj njiv na pretežno nagnjenih legah, vaščani pa imajo vinograde na Lačenbergu. Zunaj vasi stoji cerkev Najdenja svetega Križa, ki je v jedru romanska zgradba z ohranjenim prvotnim okencem in v 17. stoletju prislonjenim tristranim, širokim prezbiterijem. V notranjosti je ladja ravnostropna, prezbiterij je obokan, glavni oltar pa je iz leta 1868.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]
