Dečja vas, Trebnje
Dečja vas | |
|---|---|
  Dečja vas Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°52′43.63″N 15°2′28.37″E / 45.8787861°N 15.0412139°EKoordinati: 45°52′43.63″N 15°2′28.37″E / 45.8787861°N 15.0412139°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Trebnje |
| Površina | |
| • Skupno | 3,06 km2 |
| Nadm. višina | 344,2 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 119 |
| • Gostota | 39 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 8210 Trebnje |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Dečja vas je naselje v občini Trebnje.
Dečja vas je strnjeno naselje jugovzhodno od Trebnjega, na manjši vzpetini z razgledom po spodnji Temeniški dolini. K naselju pripada tudi zaselek Pungrt, višje v pobočju. Na vzhodu je razgledni hrib Sveta Ana (407 m), pod katerim je drugi izvir Temenice, Zijalo, večinoma pa je območje kraško z vrtačami. V bližini vasi so njive, travniki in košenice, v širšem zaledju pa listnati gozdovi s prevlado bukve in gabra. Sredi vasi stoji cerkev svetega Mihaela, ki se prvič omenja leta 1526, njen prezbiterij pa je prislonjen k starejši ladji, ki ima v južni steni vzidan rimski napisni kamen. Rimski kamni so uporabljeni tudi za vogelnike, notranjost je obokana, pevski kor pa se odpira v zvonik z motivom odprtih arkad. V bližini vasi so odkrili rimske grobove in nahajališča železove rude, ki so jo v preteklosti vozili v topilnico na Dvor. Od tod je bil doma Janko Rajer (1872 – 1943), strokovni pisatelj, živinozdravnik in politik.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
