Dolga Njiva pri Šentlovrencu
Dolga Njiva pri Šentlovrencu | |
---|---|
Koordinati: 45°57′8.25″N 14°56′8.24″E / 45.9522917°N 14.9356222°EKoordinati: 45°57′8.25″N 14°56′8.24″E / 45.9522917°N 14.9356222°E | |
Država | ![]() |
Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
Občina | Trebnje |
Površina | |
• Skupno | 1,42 km2 |
Nadmorska višina | 331 m |
Prebivalstvo (2018)[1] | |
• Skupno | 76 |
• Gostota | 54 preb./km2 |
Časovni pas | CET (UTC+1) |
• Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
Poštna številka | 8212 Velika Loka, Trebnje |
Zemljevidi | Najdi.si |
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). |
Dolga Njiva pri Šentlovrencu je naselje v občini Trebnje.
Dolga Njiva pri Šentlovrencu je gručasta vas na stiku dveh hribov, ki se s podolgovatima hrbtoma raztezata med travnato Dolgonjivsko in Marovško dolino. Kraj se prvič omenja leta 1139, sestavljen pa je iz dveh delov: Dolenje in Gorenje Dolge njive. Dolgonjivsko dolino pod Velikim Vidmom večkrat poplavlja potok Zarovščica, ki priteka izpod Zagriča po Bajčevi dolini in Dolgih travnikih, v Starjeku pa se združi s Potokom iz Moravške doline in doline Prejsar – Lopar, od tod pa teče hudourniška voda po Šentlovrenški dolini v Temenico. Vas obdaja nekaj njiv na pretežno nagnjenih legah, vaščani pa imajo vinograde na Lačenbergu. Zunaj vasi stoji cerkev Najdenja svetega Križa, ki je v jedru romanska zgradba z ohranjenim prvotnim okencem in v 17. stoletju prislonjenim tristranim, širokim prezbiterijem. V notranjosti je ladja ravnostropna, prezbiterij je obokan, glavni oltar pa je iz leta 1868.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018.