Pojdi na vsebino

Dolenja vas, Cerknica

Dolenja vas
Dolenja vas se nahaja v Slovenija
Dolenja vas
Dolenja vas
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°47′13.08″N 14°20′52.47″E / 45.7869667°N 14.3479083°E / 45.7869667; 14.3479083
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPrimorsko-notranjska
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaCerknica
Površina
 • Skupno5,9 km2
Nadm. višina
554,6 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno484
 • Gostota82 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
1380 Cerknica
Zemljevidi

Dolenja vas je razpotegnjeno naselje v Občini Cerknica, ki leži na severozahodnem delu Cerkniškega polja.

Naselje z značilnimi kmečkimi domovi je razpotegnjeno na obeh bregovih reke Cerkniščice do poplavnega območja Cerkniškega jezera. Cerkniščica in Stržen ponikata v številnih požiralnikih na zahodnem robu Cerkniškega polja, zlasti v jamah Velika in Mala Karlovica, Svinjska jama in Narti. Od tod odteka voda podzemeljsko v Rakov Škocjan, kjer priteče na dan iz Zelških jam pod malim naravnim mostom.

Do prve svetovne vojne je bilo kmetijstvo in sezonsko tesarsko delo pomemben del zaslužka. Med obema svetovnima vojnama je postal glavni vir dohodka les javorniških gozdov, zdaj pa je večina prebivalstva zaposlenih v cerkniški industriji in storitvenih dejavnostih, dopolnilna dejavnost je živinoreja.

Nad Svinjsko jamo so ohranjene razvaline gradu Karlovice. Ob vhodu v jamo Velike Karlovice je vzidana spominska plošča, posvečena raziskovalcem vodnih razmer na Cerkniškem polju.

V vasi stoji podružnična cerkev svetega Lovrenca ki ima na portalu vklesano letnico 1616. V cerkvi so ohranjeni trije oltarji, od katerih izstopa »zlati« oltar svete Marjete.

V Dolenji vasi je ustvarjal slikar Lojze Perko, rodil pa slovenski risar in slikar Franjo Sterle.

Arheološka najdišča

[uredi | uredi kodo]

Na hribu Cvinger (610 m) v bližini vasi je bilo prazgodovinsko gradišče, prav tako na vzpetini Tržišče zahodno od vasi. Tržišče sodi med večja gradišča na Notranjskem, saj ima naselbinski obrambni nasip ohranjen v obsegu več kot 200 metrov. Prav tako so dobro vidni ostanki dveh prečnih nasipov, ki sta poselitveni prostor razdelila na tri dele. Izven naselja je bilo že leta 1886 odkrito žarno grobišče iz železne dobe.

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]