Crna reka
Crna reka Црна Река | |
---|---|
![]() Crna reka v Skočivirski soteski | |
![]() | |
Lokacija | |
Države | ![]() |
Fizične lastnosti | |
Izvir | |
⁃ lokacija | Železnec, Demir Hisar |
⁃ koordinati | 41°24′21″N 21°07′05″E / 41.40583°N 21.11806°E |
⁃ nadm. višina | 760 m |
Izliv | |
⁃ lokacija | Gradsko |
⁃ koordinati | 41°33′18″N 21°58′49″E / 41.55500°N 21.98028°E |
⁃ nadm. višina | 129 m |
Dolžina | 207 km[1] |
Površina porečja | 5697 km²[1] |
Značilnosti porečja | |
Zaporedje | Vardar–Egejsko morje |
Crna reka (makedonsko , znana tudi samo kot Crna) je reka v Makedoniji in največji desni pritok Vardarja.
Ime je prevod starejšega tračanskega imena Erigon (starogrško Ἐριγών), ki prav tako pomeni »črna«.[2] Reko Erigon omenjajo Arijan v Anabazi o Aleksandru,[3] Livij v Zgodovini Rima,[4] Strabon v Geografiki[5] in Atenej v Deipnosophistae.[6]
Tok
[uredi | uredi kodo]Reka prihaja na dan iz izvira Crna dupka blizu vasi Železnec na jugozahodu države. Od izvira do vasi Bučin teče po Demirhisarskem, odtod do vasi Skočivir pa skozi največjo makedonsko kotlino Pelagonijo. V Pelagoniji je smer toka sever–jug, za vasjo Brod pa v loku zavije proti vzhodu in severovzhodu. Pri vasi Skočivir vstopi v Skočivirsko klisuro, najdaljšo sotesko v Makedoniji, dolgo 104 km, v gorati pokrajini Mariovo. V Mariovem ima Crna reka značaj hitre gorske reke z ozko strugo in visokimi bregovi v obliki kanjona.
Do vasi Galište je Crna reka zajezena v 30 km dolgo Tikveško jezero, ki je nastalo z izgradnjo 105 m visokega jezu hidroelektrarne Tikveš. Poleg proizvodnje električne energije vodo Crne reke uporabljajo za namakanje poljščin in vinogradov v občinah Kavadarci in Negotino. Od jezu pri vasi Vozarci do izliva v Vardar, na mestu katerega je stalo antično mesto Stobi, ima Crna Reka značilnosti ravninske reke.
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Izvir Crne reke »Crna dupka«
-
Reka v bližini izvira
-
Pogled na reko
-
Crna reka v Mariovem
-
Tikveško jezero
-
Crna reka pod Trsteniškimi stenami
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Crna reka«. enciklopedija.hr (v hrvaščini). Pridobljeno 13. maja 2024.
- ↑ Katičić, Radoslav. Ancient Languages of the Balkans. Paris: Mouton, 1976: 147
- ↑ Arijan, Anabaza o Aleksandru, §1.5.2
- ↑ §31.39, §39.53
- ↑ Strabon, Geografika, §7.7.8,, §7.7.9, §7.8.12, §7.8.20, §7.8.22, §7.8.23, §7.8.48
- ↑ Atenej, Deipnosophists, §2.43