Crna reka

Crna reka
Црна Река
Crna reka; Црна Река
	Crna reka v Skočivirski soteski
Lokacija
Države	Severna Makedonija
Fizične lastnosti
Izvir
⁃ lokacija	Železnec, Demir Hisar
⁃ koordinati	41°24′21″N 21°07′05″E / 41.40583°N 21.11806°E
⁃ nadm. višina	760 m
Izliv
⁃ lokacija	Gradsko
⁃ koordinati	41°33′18″N 21°58′49″E / 41.55500°N 21.98028°E
⁃ nadm. višina	129 m
Dolžina	207 km
Površina porečja	5697 km²
Značilnosti porečja
Zaporedje	Vardar–Egejsko morje

za drug pomen glej Crna Reka

Crna reka (makedonsko Црна Река^ⓘ, znana tudi samo kot Crna) je reka v Makedoniji in največji desni pritok Vardarja.

Ime je prevod starejšega tračanskega imena Erigon (starogrško Ἐριγών), ki prav tako pomeni »črna«.^[2] Reko Erigon omenjajo Arijan v Anabazi o Aleksandru,^[3] Livij v Zgodovini Rima,^[4] Strabon v Geografiki^[5] in Atenej v Deipnosophistae.^[6]

Tok

Reka prihaja na dan iz izvira Crna dupka blizu vasi Železnec na jugozahodu države. Od izvira do vasi Bučin teče po Demirhisarskem, odtod do vasi Skočivir pa skozi največjo makedonsko kotlino Pelagonijo. V Pelagoniji je smer toka sever–jug, za vasjo Brod pa v loku zavije proti vzhodu in severovzhodu. Pri vasi Skočivir vstopi v Skočivirsko klisuro, najdaljšo sotesko v Makedoniji, dolgo 104 km, v gorati pokrajini Mariovo. V Mariovem ima Crna reka značaj hitre gorske reke z ozko strugo in visokimi bregovi v obliki kanjona.

Do vasi Galište je Crna reka zajezena v 30 km dolgo Tikveško jezero, ki je nastalo z izgradnjo 105 m visokega jezu hidroelektrarne Tikveš. Poleg proizvodnje električne energije vodo Crne reke uporabljajo za namakanje poljščin in vinogradov v občinah Kavadarci in Negotino. Od jezu pri vasi Vozarci do izliva v Vardar, na mestu katerega je stalo antično mesto Stobi, ima Crna Reka značilnosti ravninske reke.