Chronicon Salernitanum

Iz Wikipedije, proste enciklopedije


Chronicon Salernitanum (slovensko Salernska kronika) je kronika langobardskih kneževin Salerno in Benevento v južni Italiji, ki jo je okrog leta 987 napisal neznan menih iz benediktinskega samostana v Salernu.[1] Nekateri viri omenjajo, da je Kroniko okrog leta 990 (ali 974) napisal opat Radoald Salernski.[2][3]

Kronika dokaj obsežno opisuje zgodovino južnih italijanskih langobardskih kneževin v 9. stoletju, za kasnejše obdobje pa je bolj skromna. Novejše raziskave so pokazale, da je zelo zanesljiva, kar pomeni, da je bila napisana na podlagi nekaj dobrih virov.

V kroniko je vključena tudi pripoved o bizantinski patriarhinji, ki bi lahko bila zgled za legendo o papežinji Ivani.[4]

Kronika se prekine leta 974 z opisom obleganja Salerna s strani beneventskega princa, Pandolfa Železnoglavega (Testadiferro), ki je prišel z vojsko pred mesto, da bi premagal in kaznoval uzurpatorje Salernskega princa Gisulfa. Drugi zgodovinski viri[5][6] potrjujejo, da je Testadiferro spet postavil Gisulfa na prestol in mu celo sledil na oblasti okoli leta 978, ko je Gisulfo umrl brez potomstva. O usodi kronike in njenega anonimnega pisca ni podatkov. Prvič se kronika pojavi v rokopisu Codex Vaticanus latinus 5001 iz časa okoli leta 1300. Nanjo se sklicuje tudi Georg Heinrich Pertz v seriji knjig Monumenta Germaniae Historica, ki izhaja od leta 1826 dalje.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Max Manitius (1923). Geschichte der lateinischen Literatur des Mittelalters: Von der Mitte des zehnten Jahrhunderts bis zum Ausbruch des Kampfes zwischen Kirche und Staat. C.H. Beck, München. COBISS 41302626. ISBN 978-3-406-01402-4. {{navedi knjigo}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |page197= (pomoč)
  2. ↑ Huguette Taviani-Carozzi. La principauté Lombarde de Salerne, IXe-XIe siècle. 2. zvezek. Rim 1991.
  3. ↑ Ecclesiastical Annals. Catholic Encyclopedia. NewAdvent.org. Pridobljeno 18. junija 2008.
  4. ↑ Ernst Bernheim. Zur Sage von der Päpstin Johanna, Deutsche Zeitschrift für Geschichtswissenschaft, 3. zvezek (1890), str. 412.
  5. ↑ Iannizzaro, V.: Salerno. La Cinta Muraria dai Romani agli Spagnoli. Salerno 1999
  6. ↑ D'Ambrosio, A,: Storia di Napoli dalle origini ad oggi, Napoli 2002

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Nicola Cilento. La tradizione manoscritta di Erchemperto e del „Chronicon Salernitanum“. V: Nicola Cilento: Italia meridionale longobarda. 2. izdaja. Mailand/Neapelj 1971, str. 73–102.
  • Walter Pohl (2001). Werkstätte der Erinnerung. Montecassino und die Gestaltung der langobardischen Vergangenheit. Dunaj: Oldenbourg. COBISS 19538530. ISBN 3-7029-0453-0.
  • Oldoni, M.: Anonimo Salernitano del X secolo, Napoli 1972
  • Castelluccio, E.: Il 'Chronicon Salernitanum‘ come fonte per la storia dei Longobardi dal 725 al 974, Salerno 1974
  • AA.VV.: Chronicon Salernitanum. A Critical Edition with Studies on Literary and Historical Sources and on Language, Acta Universitatis Stockholmiensis, Studia Latina Stockholmiensia 3, ed. Ulla Westerbergh. Stockholm/Lund 1956
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Chronicon_Salernitanum&oldid=4919111«