Charles-François Daubigny

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Charles-François Daubigny
Portret
Charles-François Daubigny (portret fotografa Nadarja)
Rojstvo15. februar 1817({{padleft:1817|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…]
Pariz[1]
Smrt19. februar 1878({{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[4][5][…] (61 let)
Pariz[4]
NarodnostFrancoz
DržavljanstvoFlag of France.svg Francija[6]
Poklicslikar, grafik
Poznan poslikarstvo
Pomembnejša delaPomlad (1857), Louvre; Mesečina (1865)
GibanjeBarbizonska šola
NagradeRed legije časti

Charles-François Daubigny (francosko [ʃaʁl fʁɑ̃swa dobiɲi]); * 15. februar 1817, Pariz, † 19. februar 1878, Pariz.

Bil je slikar barbizonske šole in velja za pomembnega predhodnika impresionizma.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Daubigny se je rodil v Parizu, v družini slikarjev, umetnosti pa sta ga učila njegov oče Edmond François Daubigny in njegov stric, miniaturist Pierre Daubigny.

Sprva je Daubigny slikal v tradicionalnem slogu, vendar se je to spremenilo po letu 1843, ko se je naselil v Barbizonu, da bi delal zunaj v naravi. Še pomembnejše je bilo njegovo srečanje s Camilleom Corotom leta 1852 v Optevozu (Isère). Na svojem znamenitem čolnu Botin, ki ga je spremenil v atelje, je slikal ob Seni in Oise, pogosto v regiji okoli Auversa. Od leta 1852 naprej je prišel pod vpliv Gustava Courbeta.

Leta 1866 je Daubigny obiskal Anglijo in se na koncu leta 1870 vrnil zaradi francosko-pruske vojne. V Londonu je spoznal Clauda Moneta in skupaj sta odšla na Nizozemsko. Ko se je vrnil v Auvers je spoznal Paula Cézanna, še enega pomembnega impresionista. Domneva se, da je na te mlajše slikarje vplival Daubigny.

Slike[uredi | uredi kodo]

Charles-François Daubigny – Le printemps (Pomlad).

Njegova najbolj ambiciozna platna so Pomlad (1857), v Louvru, Borde de la Cure, Morvan (1864), Villerville sur Mer (1864), Mesečina (1865), Auvers-sur-Oise (1868) in Vrnitev jate (1878). Francoska vlada ga je odlikovala z redom legije časti.[7]

Daubigny je umrl v Parizu. Njegovi posmrtni ostanki so na pokopališču Père-Lachaise (oddelek 24). Njegovi sledilci in učenci so bili njegov sin Karel (ki je tako dobro slikal, da se njegova dela občasno zamenjajo z očetovimi), Achille Oudinot, Hippolyte Camille Delpy, Albert Charpin in Pierre Emmanuel Damoye.

Javne zbirke[uredi | uredi kodo]

Med javnimi zbirkami, ki hranijo dela Charles-Françoisa Daubignyja, so:

  • Mesdag Collectie, Haag, Nizozemska
  • Museum de Fundatie, Zwolle, Nizozemska
  • Cincinnati Art Museum
  • Rijksmuseum, Amsterdam
  • Izraelski muzej, Jeruzalem

V popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

Življenje Daubignyja je bilo prilagojeno v grafičnem romanu belgijskega pisatelja stripov Bruna de Roovera in umetnika Luca Cromheeckeja. Pojavil se je pod naslovom De Tuin van Daubigny (Daubignyjev vrt), 2016).[8] [9] [10]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • O'Neill, J, ed. (2000). Romanticism & the school of nature : nineteenth-century drawings and paintings from the Karen B. Cohen collection. New York: The Metropolitan Museum of Art. (see index)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]