Cesta dveh cesarjev (roman)

Cesta dveh cesarjev

Naslovnica romana Cesta dveh cesarjev
Avtor	Mira Mihelič
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Subjekt	slovenska književnost
Žanr	zgodovinski roman
Založnik	Cankarjeva založba Ljubljana
Datum izida	1981
Vrsta medija	tisk
Št. strani	357
COBISS	18630656
UDK	821.163.6-311.6

Zgodovinski roman Mire Mihelič iz leta 1981 Cesta dveh cesarjev pripoveduje o kongresu v Ljubljani leta 1821. V njem se izmenjujejo poglavja z dnevnikom Pompeusa Nera in poglavja iz kronike družinskega župnika Jerneja Kolarja, ki je izdal upornika Faustusa.

Vsebina

Okvirna zgodba govori o vodji kongresa Svete alianse knezu Metternichu, ki želi odpraviti posledice francoske revolucije. Kongresa so se udeležili avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I., ki misli, da je kongres začetek Evrope, kateri bi vladala Rusija, neapeljski kralj, ki je brez vesti, in mnogi drugi evropski mogočniki. Metternich se trudi postaviti stvari v Evropi nazaj na staro mesto, tako v političnem smislu kot tudi v duhovnem življenju.

V to zgodbo je vložena zgodba plemičev – grofov L. Govori o tem, kako grof L. sodeluje s Francozi, grofica L. pa vzdržuje stike z Metternichom in preko njega poskuša rešiti svojega mlečnega brata Faustusa (do njega goji čustva), ko ga avstrijska oblast obsodi kot francoskega vohuna. Govori tudi o njuni pohčerjenki Amalii, ki spletkari s Prusom Malachowskim. Na koncu se poroči s svojim stricem Pompeusom Nerom zaradi smrti Prusa.

Kljub temu, da ima grofica L. telesno napako, in ji zato Ljubljančani pravijo šepava grofica, jo ima Metternich za najlepšo gospo na ljubljanskem kongresu. To svojo hibo pa prekriva s svojim pretkanim obnašanjem: »Kakor je samovoljna in muhasta, je tudi nesrečna; nenehno izumlja kaj novega.« (Janež 1992: 267) S tem bi lahko primerjali tudi sprehod dveh cesarjev po poti čez Ljubljansko barje, ki se še danes imenuje Cesta dveh cesarjev.

Zanimivosti

• Nacionalna in socialno prevratna ideja: Faustus proti državi, Malachowsky proti Metternichu.
• Incest: na koncu se Amailia poroči s svojim stricem Pompeusom Nerom.
• V besedilu se pojavi teza, da Grofica L. plačuje za grehe svojega rodu.
• Med besedilom se pojavijo tudi stavki v francoščini in nemščini.
• O ljubljanskem kongresu je pisal tudi Ivana Tavčarja v romanu Izza kongresa (LZ 1905–1908).

Kritike

»Prebrala sem veliko debelih zgodovinskih knjig iz njegovega časa, knjige o njegovem življenju, v katerih je bil opisan – brala sem tudi njegova pisma, iz katerih sem črpala slog njegovega govora in ugotovila, da je preživljal tudi tragedije, saj mu je za jetiko umrla večina otrok. Torej je imel tudi dosti nesreč in ne samo dosti ljubic. Vsekakor je bil na kongresu dominantna osebnost in je zaslužil upodobitev v knjigi.« O knjigi pove Mira Mihelič. (Dolenc 1983: 859)

Viri

• Darinka Avbar. O Sveti aliansi v Ljubljani. Dnevnik: Svet v knjigah 5. 9. 1981. 9.
• Ksenija Žibert. Tipi pripovedne proze v besedilih Mire Mihelič [Diplomsko delo]. Ljubljana: Knjižnica oddelka za Slavistiko in Slovenistiko, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, 1992.
• Lucija Adamič. Ljubljana v slovenskem zgodovinskem romanu [Diplomsko delo]. Mentor Miran Hladnik. Ljubljana: Knjižnica oddelka za Slavistiko in Slovenistiko, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, 2004.
• Marjan Brezovar. Ob romanu Mire Mihelič Cesta dveh cesarjev: Svet razgibanih situacij. Delo: Književni listi 25. 12. 1981. dLib
• Mate Dolenc. Intervju Sodobnosti: Mira Mihelič. Sodobnost 31.10 (1983): 857–65. dLib
• Mira Mihelič. Cesta dveh cesarjev. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1981. Dostop 2. sept. 2018. Podatkovna zbirka
• Polona Glavica. Lucija Adamič. Navadna razmerja – ljubezenski roman v pismih [Diplomsko delo]. Mentor Igor Grdina. Ljubljana: Knjižnica oddelka za Slavistiko in Slovenistiko, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, 2000. (COBISS)
• Stanko Janež. Poglavitna dela slovenske književnosti. Maribor: založba Obzorja, 1992. 267. (COBISS)