Cesar Kobun
| Kobun | |
|---|---|
 | |
| Japonski cesar | |
| Obdobje vladanja | 672 (8 mesecev) |
| Predhodnik | Tendži |
| Naslednik | Tenmu |
| Zakonec |
|
| Potomci |
|
| Oče | Cesar Tendži |
| Mati | Jakako-no-iracume |
| Rojstvo | 648[1] |
| Smrt | 27. avgust 672 |
Cesar Kobun (弘文天皇 Kobun-tenno, ok. 648 – 21. avgust 672) je 39. japonski cesar[2] v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.[3] Vladal je samo nekaj mesecev med letoma 671-672.[4]
Tradicionalna zgodba[uredi | uredi kodo]
Cesarja Kobuna je vlada Mejdži leta 1870 imenovala za 39. japonskega cesarja; od 19. stoletja je znan po posmrtno pridanem imenu, ki so ga skovali strokovnjaki obdobja Mejdži.[5]
Pred nastopom na prestol je bil znan kot princ Otomo (大友皇子, Otomo no odži). Bil je očetov najljubši sin in prvi s titulo Dajdžo-dajdžin.
Sodobni zgodovinarji uvrščajo njegovo vladavino med cesarja Tendžija in Tenmuja, čeprav Nihongi, Gukanšo in Džinno Šotoki ne priznavajo njegove vladavine. Posmrtne titule je dobil šele leta 1870.
- Kronologija po obdobju Mejdži
- V 10. letu obdobja Tendži, v 11. mesecu (671): cesar Tendži je v 10. letu svoje vladavine (天智天皇十年) imenoval sina za prestolonaslednika; sodobni strokovnjaki predvidevajo, da je s tem njegov sin po Tendžijevi smrti dobil nasledstvo (senso), kmalu zatem pa je tudi sedel na prestol (sokuj).[6] Če to razumevanje drži, potem sledi da:
- v prvem letu obdobja Kobun (672) in prvem letu vladavine cesarja Kobuna (弘文天皇一年) le-ta umre; njegov stric Oama-šinno je prejel nasledstvo (senso) po smrti nečaka, kmalu zatem pa tudi zasedel prestol (sokuj).
[7]
- v prvem letu obdobja Kobun (672) in prvem letu vladavine cesarja Kobuna (弘文天皇一年) le-ta umre; njegov stric Oama-šinno je prejel nasledstvo (senso) po smrti nečaka, kmalu zatem pa tudi zasedel prestol (sokuj).
- Kronologija pred obdobjem Mejdži
- Pred 19. stoletjem je Otomo veljal za vsiljivca, pretendenta ali anomalijo. Če bi ta predpostavka obveljala, bi bilo naše razumevanje obdboja sledečeː
- V 10. letu obdobja Tendži, v 11. mesecu (671) je cesar Tendži v 10. letu svoje vladavine (天智天皇十年) umrl. Kljub kakršnikoli vojaški intervenciji je dobil nasledstvo (senso) njegov brat. Kmalu po tem bi zasedel prestol (sokuj) kot cesar Tenmu.
- V 10. letu obdobja Tendži, v 11. mesecu (671) je cesar Tendži v 10. letu svoje vladavine (天智天皇十年) umrl. Kljub kakršnikoli vojaški intervenciji je dobil nasledstvo (senso) njegov brat. Kmalu po tem bi zasedel prestol (sokuj) kot cesar Tenmu.
- Nadzor nad prestolom mu je med džinšinsko vojno iztrgal stric, princ Oama, po čemer je cesar Kobun storil samomor. Ubogi princ Otomo več stoletij ni spadal v cesarski red nasledstva.
Mesto cesarjevega groba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (misasagi) v Šigi. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje Nagara no Jamasaki no misasagi.[8]
Obdobje brez beleženja nengo[uredi | uredi kodo]
Leta vladavine cesarja Kobuna strokovnjaki ne povezujejo z nobeno ero - nengojem.[9] Novosti, ki so jih prinesle reforme Tajka, med njimi tudi imenovanje obdobjih, so do vladavine cesarja Monmuja izginjale. Šele z letom 701 je razglasil novo obdobje - Tajho.
V tem kontekstu nudi prevod Gukanšoja razlago o letih vladavine cesarice Džito, kar zmede občutek jasnosti v časovnem okviru pred obdobjem Tajho:
- "Obdobji, ki padeta v to vladavin, sta: (1) preostalih sedem let Šučoja [(686+7=692?)]; in (2) obdobje Tajka, ki je trajalo štiri leta [695-698]. (Prvo leto v tem obdobju je bilo kinoto-hicudži [695].) ... V tretjem letu obdobja Tajko [697] je cesarica Džito prepustila prestol kronskemu princu."
[10]
- "Obdobji, ki padeta v to vladavin, sta: (1) preostalih sedem let Šučoja [(686+7=692?)]; in (2) obdobje Tajka, ki je trajalo štiri leta [695-698]. (Prvo leto v tem obdobju je bilo kinoto-hicudži [695].) ... V tretjem letu obdobja Tajko [697] je cesarica Džito prepustila prestol kronskemu princu."
Kugjo[uredi | uredi kodo]
Najpomembnejši dvorni uradniki (公卿 Kugjo) v času Kobunove vladavine so biliː:
- Sadajdžin ("Minister na levi") Soga no Akae (蘇我赤兄) (?–?), 672 (sedem mesecev)
- Udajdžin ("Minister na desni"), Nakatomi no Kane(中臣金) (umrl 672), 672 (sedem mesecev)
Družice in otroci[uredi | uredi kodo]
Cesarica družica: princesa Toči (十市皇女) (ok. 648 – 678), hčerka cesarja Tenmuja
- Princ Kadono (葛野王) (669-706)
Cesarica: Fudživara no Mimimotodži (藤原耳面刀自), hčerka Fudživara no Kamatarija
- Princesa Ičiši-hime (壱志姫王)
Cesar Kobun je imel še enega sina, princa Jota, (興多王), čigar mati je neznana.
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Faceted Application of Subject Terminology
- ↑ Imperial Household Agency (Kunaichō): 弘文天皇 (39)
- ↑ Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan, p. 53.
- ↑ Titsingh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du japon, pp. 55–58., str. 55, na Google Books
- ↑ Brown, Delmer. (1979). Gukanshō, p. 268 n.39; Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki, p. 136.
- ↑ Brown, pp. 268–269; Varley, p. 44; a distinct act of senso is unrecognized prior to Emperor Tenji; and all sovereigns except Jitō, Yōzei, Go-Toba, and Fushimi have senso and sokui in the same year until the reign of Emperor Go-Murakami.
- ↑ Titsingh, pp. 55–58; Varley, p. 44.
- ↑ Ponsonby-Fane, p. 420.
- ↑ Titsingh, p. 56.
- ↑ Brown, p. 270.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- Aston, William George. (1896). Nihongi: Chronicles of Japan od Davnih Časov na A. D. 697. London: Kegan Paul, Jarek, Trubner. OCLC 448337491
- Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti. Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-03460-0; OCLC 251325323
- Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). Cesarski Hiši, je Japonska. Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. OCLC 194887
- Titsingh, Izaka. (1834). Nihon Ōdai Ichiran; ou, Annales des empereurs du Japon. Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. OCLC 5850691
- Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami. New York: Columbia University Press. ISBN 978-0-231-04940-5; OCLC 59145842
