Cesar Monmu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Monmu
Portret
Japonski cesar
Obdobje vladanja 697–707
Kronanje 23. september 697
Predhodnik Džito
Naslednik Genmej
Zakonec
  • Fudživara no Mijako
  • Ki no Kamado-no-iracume
  • Išikava no Tone-no-iracume
Potomci
  • Cesar Šomu
  • Princ Hironari
  • Princ Hirojo
  • Oče Princ Kusakabe
    Mati Cesarica Genmej
    Rojstvo 683
    Smrt 707
    Fujiwara-kyō[d]
    Pokop Hinokuma no Ako no oka no e no misasagi (Nara)

    Cesar Monmu (文武天皇 Monmu-tenno, 683–707) je 42. japonski cesar[1] v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.[2] Monmu je vladal med leti 697 in 707.[3]

    Tradicionalna zgodba[uredi | uredi kodo]

    Pred vzponom na krizantemski prestol je bilo njegovo osebno ime (imina) Karu-šinno.[4] Bil je vnuk cesarja Tenmuja in cesarice Džito, poleg tega pa še drugi sin princa Kusakabeta. Njegova mama je bila princesa Abe, hčerka cesarja Tendžija. Po Monmujevi zgodnji smrti zasede prestol kot cesarica Genmej.[5]

    Dogodki tekom življenja cesarja Monmuja[uredi | uredi kodo]

    Karu-šinno je bil star zgolj šest let, ko mu je umrl oče, kronski princ Kusakabe.

    • 697: V 10. letu vladavine cesarice Džito (持統天皇十年) je le-ta abdicirala prestol in nasledstvo (senso) je pripadlo vnuku cesarja Tenmuja. Kmalu potem je zasedel prestol (sokuj) kot cesar Monmu.[6]

    Monmu je vladal do svoje smrti leta 707, ko ga je nasledila njegova mati, cesarica Genmej. S Fudživara no Mijako (hčerko Fudživara no Fuhita) je imel sina, Obito no mika, ki kasneje postane cesar Šomu.

    Cesar Monmu je vladal 10 let. Umrl je v starosti 25 let.[7] Dejanski kraj cesarjevega groba je znan. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (misasagi) v Nari. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njen mavzolej. Uradno se imenuje Hinokuma no Ako no oka no e no misasagi.[8]

    Kugjo[uredi | uredi kodo]

    Kugjo (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred obdobjem Mejdži.

    Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarja Monmuja so vrh organa Dajdžo-kan sestavljaliː

    • Dajdžo-dajdžin, Osakabe-šinno.
    • Sadajdžin ("Minister na levi") 
    • Udajdžin ("Minister na desni") 
    • Najdajdžin ("Minister na sredini")
    • [9]
    • Dajnagon, Fudživara Fuhito.[10]

    Obdobij Monmu je kraljeval[uredi | uredi kodo]

    Konvencionalni sodobni strokovnjaki so določili, da vladavina cesarja Monmuja pade v več kot eno ime ere (nengo).[11]

    Obdobje brez beleženja nengo[uredi | uredi kodo]

    Zgodnja leta vladavine cesarja Monmuja strokovnjaki ne povezujejo z nobeno ero - nengojem.[12] Novosti, ki so jih prinesle reforme Tajka, med njimi tudi imenovanje obdobji nengo, so do vladavine cesarja Monmuja izginjale. Šele z letom 701 je razglasil novo obdobje - Tajho.

    V tem kontekstu nudi prevod Gukanšoja razlago o letih vladavine cesarice Džito, kar zmede občutek jasnosti v časovnem okviru pred obdobjem Tajho:

    "Obdobji, ki padeta v to vladavin, sta: (1) preostalih sedem let Šučoja [(686+7=692?)]; in (2) obdobje Tajka, ki je trajalo štiri leta [695-698]. (Prvo leto v tem obdobju je bilo kinoto-hicudži [695].) ... V tretjem letu obdobja Tajko [697] je cesarica Džito prepustila prestol kronskemu princu."

    Družice in otroci[uredi | uredi kodo]

    Bunin: Fudživara no Mijako (藤原宮子) (um. 754), hčerka Fudživara no Fuhita

    • Princ Obito (首皇子) (cesar Šomu) (701-756)

    Hin: Ki no Kamado-no-iracume (紀竃門娘)

    Hin: Išikava no Tone-no-iracume (石川刀子娘)

    • Princ Hironari (広成皇子)
    • Princ Hirojo (広世皇子)

    Opombe[uredi | uredi kodo]

    1. Imperial Household Agency (Kunaichō): 文武天皇 (42); retrieved 2013-8-22.
    2. Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan, p. 55.
    3. Titsingh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du Japon, pp. 60–63, str. 63, na Google BooksBrown, Delmer M. (1979). Gukanshō, pp. 270–271; Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki. pp. 137–140.
    4. Brown, p. 270.
    5. Varley, p. 138.
    6. Titsingh, p. 60; Brown, p. 270; Varley, pp. 44, 137–138; a distinct act of senso is unrecognized prior to Emperor Tenji; and all sovereigns except Jitō, Yōzei, Go-Toba, and Fishimi have senso and sokui in the same year until the reign of Emperor Go-Murakami.
    7. Varley, p. 140.
    8. Ponsonby-Fane, p. 420.
    9. Brown, p. 266.
    10. Brown, p. 271.
    11. Titsingh, pp. 60–63; Brown, p. 271.
    12. Titsingh, p. 60.

    Reference[uredi | uredi kodo]