Cerkev sv. Treh kraljev, Studenice

Cerkev sv. Treh kraljev, Studenice
Cerkev sv. Treh kraljev, Studenice
	Župnijska cerkev sv. Treh kraljev
	Cerkev sv. Treh kraljev, Studenice
	46°17′56″N 15°36′50″E / 46.29889°N 15.61389°EKoordinati: 46°17′56″N 15°36′50″E / 46.29889°N 15.61389°E
Kraj	Studenice
Država	Slovenija
Verska skupnost	Rimskokatoliška
Patrocinij	sveti Trije kralji
Zgodovina
Status	župnijska cerkev
Prejšnji patrocinij	Marijino oznanenje
Posvečena	1277
Arhitektura
Funkcionalno stanje	aktivna
Lastnosti
Višina zvonika	m
Zvonovi	3
Uprava
Župnija	župnija Studenice
Dekanija	Slovenska Bistrica
Nadškofija	Maribor
Metropolija	Maribor
	Studenice - Cerkev sv. Treh kraljev
	Register kulturne dediščine Slovenije
	Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Samostan dominikank Studenice; Občina Poljčane
RKD št.	3398 (opis enote)
Razglasitev NSLP	13.2.2009

Cerkev sv. Treh kraljev v Studenicah je nekdanja samostanska cerkev Samostana dominikank Studenice in sedaj župnijska cerkev župnije Studenice.

Samostan s cerkvijo predstavlja najdragocenejši spomenik romanike na Slovenskem. Vhod v cerkev krasita dva kleka (Thuja plicata). Notranjost cerkve je v glavnem baročna, to podobo je cerkev dobila v 18. stoletju. V stene so vzidani antični, najverjetneje rimski nagrobniki z epitafi. V cerkvi je tudi sarkofag mučenca sv. Fidelija, ki so ga prinesli iz katakomb v Rimu.

Cerkvene orgle[uredi | uredi kodo]

Ko so leta 1733 prenavljali samostan, so stare orgle »shranili na podstrešje« in kupili nove, ki jih je izdelal mojster Andrej Schwarz iz Gradca. Leta 1889 jih je obnovil Franc Naraks. Premaknil jih je ob steno in novi igralnik postavil pred orgelsko omaro, katere prednja stena se zapira s krilnimi vrati. Na vratnih krilih sta na notranjih stranicah na levi strani naslikana kralj David s harfo in na desni sv. Cecilija, zavetnica cerkvenih pevcev. ^[2]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Notranjost župnijske, nekdaj samostanske cerkve
Originalen kip Zofije Rogaške
Cerkvene orgle
Vhod v cerkev s portalom

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3398«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
↑ Škulj Edo, Dobravec Jurij (2018). Orgle Slovenije. Ars Organi Sloveiae. str. 504. COBISS 295329792. ISBN 978-961-288-543-4.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Samostan dominikank Studenice

[RKD3398-1] »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3398«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

[2] Škulj Edo, Dobravec Jurij (2018). Orgle Slovenije. Ars Organi Sloveiae. str. 504. COBISS 295329792. ISBN 978-961-288-543-4.

[1]

[2]