Cerkev sv. Roka, Šentvid pri Stični

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Roka
Portret
Cerkev sv. Roka se nahaja v Slovenija
Cerkev sv. Roka
Cerkev sv. Roka
45°56′47.28″N 14°50′38.50″E / 45.9464667°N 14.8440278°E / 45.9464667; 14.8440278Koordinati: 45°56′47.28″N 14°50′38.50″E / 45.9464667°N 14.8440278°E / 45.9464667; 14.8440278
KrajŠentvid pri Stični
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijSveti Rok
Spletna stransentvid-zupnija.si
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Slogbarok
Lastnosti
Dolžina20,01 m
Širina8,15 m
Širina ladje8,1 m
Št. zvonikov1
Materialikamen
Zvonovi3
Uprava
ŽupnijaŠentvid pri Stični
DekanijaGrosuplje
NaddekanatIV. arhidiakonat
NadškofijaLjubljana
MetropolijaLjubljana
Šentvid pri Stični - Cerkev sv. Roka
LegaObčina Ivančna Gorica
RKD št.2497 (opis enote)[1]

Cerkev svetega Roka je podružnična cerkev župnije Šentvid pri Stični, ki stoji na gričku južno od naselja Šentvid pri Stični.

Opis[uredi | uredi kodo]

Ko se je leta 1624 v okolici Šentvida pojavila kuga, so se šentviški farani obrnili na oglejskega patriarha, da bi jim dovolil zgraditi cerkev na čast sv. Roku, ki je zavetnik proti kužnim boleznim. Prošnji je bilo ugodeno in leta 1628 je cerkev že stala na današnji lokaciji, na gričku, južno od Šentvida. Največja prenovitvena dela je cerkev doživela v 19. stoletju, ko so popravili prižnico, prizidali prezbiterij, kor in zakristijo. V tem času so tudi izdelali nov glavni oltar, ki je posvečen sv. Roku. Med drugo svetovno vojno so cerkev oskrunili Italijani, ko so v njen bivali in imeli nastanjene mule. Kraj pa je sicer poznan tudi po odkritju prazgodovinskega naselja z gomilami.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2497". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Mikuž, Stane. 1978. Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. (COBISS)
  • Štepec, Dušan, in Matej Šteh. 2017. Šentviško tisočletje : 1000 let Župnije Šentvid pri Stični. Šentvid pri Stični : Župnijski urad. (COBISS)
  • Benedik, Metod, in Franc Trunkelj. 2012. Mati mngih cerkva. Ljubljana: Družina. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]