Cerkev sv. Miklavža, Brdo pri Ihanu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Cerkev sv. Miklavža
Cerkev sv. Miklavža is located in Slovenija
Cerkev sv. Miklavža
Cerkev sv. Miklavža
Geografski položaj v Sloveniji
46°07′02″N 14°38′43.80″E / 46.11722°N 14.6455000°E / 46.11722; 14.6455000Koordinati: 46°07′02″N 14°38′43.80″E / 46.11722°N 14.6455000°E / 46.11722; 14.6455000
Kraj Goropeče, na gozdni jasi zahodno nad domačijo Brdo 16.
Država Zastava Slovenije Slovenija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Posvetitev sveti Miklavž
Status podružnična cerkev
Funkcionalno stanje aktivno
Arhitektura
Arhitekt Delavnica Mojstra Bolfganga (slikar; 1470-1475)
Uprava
Župnija Ihan
Dekanija Domžale
Nadškofija Ljubljana
Brdo pri Ihanu - Cerkev sv. Nikolaja na Goropečah
Lokacija Občina Domžale
RKD št. 1857 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 19. junij 1984

Cerkev sv. Miklavža na Goropečah je umetnostni spomenik s kratkim tristrano sklenjenim kranjskim prezbiterijem. Cerkev stoji na 403 metrov visokem hribu Goropeče okoli 1 kilometer južno od vasi Brdo.

Cerkev ima kratek tristrano sklenjen kranjski prezbiterij iz konca 14. stoletja. Na križno rebrastem oboku so figuralni sklepniki, na konzolah pa maske in simboli evangelistov. Barokizirana ladja ima raven strop. Na zvoniku iz 1750 je vzidan kamnit kip svetega Miklavža iz srede 15. stoletja. V prezbiteriju so freske iz 3 .tretjine 15. stoletja: na slavoločni steni Pametne in nespametne device (spodaj na peklenskem žrelu najstarejši grafit z letnico 1481), na stenah prizori iz legende svetega Miklavža in apostoli, na oboku Kristus v mandorli[2] med cerkvenimi očeti, simboli evengalistov in angeli. Freske so delo slikarja iz kroga mojstra Bolfgangusa. V cerkvi so še trije zlati oltarji iz 17. stoletja.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1857". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Mandorla je sij mandeljanske oblike, ki obdaja Kristusa in Marijo.
  3. ^ Enciklopedija Slovenije. (1989). Knjiga 3. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]