Cerkev sv. Lovrenca, Sveti Lovrenc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Lovrenca
Portret
Cerkev sv. Lovrenca se nahaja v Slovenija
Cerkev sv. Lovrenca
Cerkev sv. Lovrenca
Geografski položaj v Sloveniji
46°14′10″N 15°6′32″E / 46.23611°N 15.10889°E / 46.23611; 15.10889Koordinati: 46°14′10″N 15°6′32″E / 46.23611°N 15.10889°E / 46.23611; 15.10889
Država Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijSveti Lovrenc
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Zgrajena1247 (prva omemba)
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Lastnosti
Dolžina ladje14 m
Širina ladje8 m
Uprava
Župnijasv. Pavel - Prebold
ŠkofijaCelje
MetropolijaMaribor
Cerkev sv. Lovrenca
LegaSveti Lovrenc
Občina Prebold
RKD št.3220 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP7. januar 1999


Cerkev sv. Lovrenca je cerkev v Svetem Lovrencu (naselju v Občini Prebold), posvečena svetemu Lovrencu. Spada v upravo župnije sveti Pavel, Prebold in jo vodi vsakokratni duhovnik.

Nastanek[uredi | uredi kodo]

Zgrajena je bila v času romanike in je posvečena svetemu Lovrencu. Velikost ladje je 14×8 metrov in je vse do današnjih dni ostala enaka. Prezbiterij so ji prizidali v 16 stoletju. Leta 1631 je cerkev imela štiri oltarje in sicer: glavni-svetega Lovrenca, stranski: oltar svetega Mihaela, brezmadežne Matere božje in oltar svetega Sebastijana. Oltar je bil tudi pri vhodu v cerkev, zaradi njegovega slabega stanja pa so ga umaknili.

Grobovi[uredi | uredi kodo]

V cerkveni grobnici sta pokopana D. Mihael Moffrin, ki je bil graščak iz Šešč ter D. Joannes Gratler, ki je bil plemič v Svetem Lovrencu.

Posebnosti[uredi | uredi kodo]

Kapelica pred cerkvijo

Leta 1971 so po odstranitvi ometa na zunanji strani zidu, na spodnjih plasteh odkrili poslikave. Notranjost in zunanjost so fotografirali. Na južni strani je v sredini na slikah dobro vidno poznogotsko okno iz 16 stoletja; drugo zazidano okno (kamenje in opeka) je vrjetno na vzhodni strani prezbiterija. N severozahodnem vogalu je vidna rimska kamnita plošča z reliefom, ki je velika 120x50 centimetrov. Obe okni sta sedaj skriti pod ometom. Sedaj je vidna le še rimska kamnita glava na jugozahodnem delu v velikosti 30x30 centimetrov. Takratno ugotovljeno stanje hrani zavod za naravno in kulturno dediščino Slovenije.

Zgodovinski predmeti[uredi | uredi kodo]

Cerkev hrani naslednjo zapuščino:

  • v zakristiji hranijo dva misala (mašni knjigi) iz let 1702 in 1705
  • relikvarij iz druge polovice 18. stoletja
  • nauček-luč z zvončkom za sprevod in obhajilo umirajočih
  • v zvoniku je križ za bandero, verjetno iz 18. stoletja
  • na podstrešju je pogrebni križ, star najmanj 200 let

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3220". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.