Cerkev sv. Ane, Višnja Gora
| Cerkev sv. Ane | |
|---|---|
 Višnja gora s cerkvijo sv. Ane | |
| 45°57′22″N 14°44′38″E / 45.95611°N 14.74389°EKoordinati: 45°57′22″N 14°44′38″E / 45.95611°N 14.74389°E | |
| Kraj | Višnja Gora |
| Država |  Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | sveta Ana |
| Spletna stran | zupnija-visnja-gora.rkc.si |
| Zgodovina | |
| Status | podružnična cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Slog | barok |
| Lastnosti | |
| Dolžina | 23 m |
| Širina | 6 m |
| Širina ladje | 6,7 m |
| Št. zvonikov | 1 |
| Materiali | kamen |
| Zvonovi | 3 |
| Uprava | |
| Župnija | Višnja Gora |
| Dekanija | Grosuplje |
| Naddekanat | IV. arhidiakonat |
| Nadškofija | Ljubljana |
| Metropolija | Ljubljana |
Višnja Gora - Cerkev sv. Ane | |
| Lega | Občina Ivančna Gorica |
| RKD št. | 2664 (opis enote)[1] |
Mestna cerkev sv. Ane je podružnična cerkev župnije Višnja Gora, ki stoji na vrhu podolgovatega pomola v starem delu Višnje Gore.
Opis[uredi | uredi kodo]
Cerkev, ki stoji na vrhu podologovatega griča, v starem mestnem jedru Višnje Gore se prvič omenja leta 1507, vendar bi lahko stala na današnjem mestu zagotovo že v 15. stoletju. Svojo današnjo podobo je cerkev dobila v 18. stoletju, ko so leta 1703 sezidali novo ladjo, kasneje pa so uredili še fasado in ladji uredili nov obok. Dela so bila zaključena s posvetivijo cerkvije leta 1767, ki jo je posvetil goriški nadškof Karol Mihael Attems. Z razliko, ki jo je doživela ladja in je bila temeljito barokizirana, pa je gostki prezbiterij z mrežasto zvezdastim obokom ostal, z njim pa, sicer pod beležem, še vse do začetka 20. stoletja tudi freske iz 15. stoletja.
Glavni oltar je delo Gašperja Goetzla iz leta 1835, medtem ko sta dva stranska, cehovska, oltarja iz 18. stoletja. Pomembnejši deli pa sta še kip sv. Ane in slika enega izmed stranskega oltarja, ki je delo Franca Antona Nierrnberga.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2664«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Mikuž, Stane. 1978. Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. (COBISS)
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |