CD Projekt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
CD Projekt S.A.
Tipdelniška družba
WSE PLOPTTC00011
ISINPLOPTTC00011
Panogaindustrija videoiger
Ustanovitevmaj 1994 (1994-05)
Ustanovitelji
  • Marcin Iwiński
  • Michał Kiciński
Sedež
Varšava
,
Poljska
Območje
Svet
Ključni ljudje
  • Michał Nowakowski (CEO)
  • Adam Badowski (CEO)
  • Piotr Nielubowicz (CFO)
Produkti
PrihodekRast 952,6 milijona zł (2022)[1]
Operat. dobičekRast 393,2 milijona zł (2021)[1]
Čisti dobičekRast 347,1 milijona zł (2021)[1]
Skupno premoženjeRast 2,27 milijarde zł (2021)[1]
Lastniški kapitalRast 2,03 milijarde zł (2021)[1]
Lastnik
  • Marcin Iwiński (12,89 %)
  • Michał Kiciński (9,99 %)
  • Piotr Nielubowicz (6,87 %)
  • Adam Kiciński (4,05 %)[2]
Št. zaposlenihRast 1236 (na 30. junij 2022)[3]
Spletna strancdprojekt.com

CD Projekt S.A. je poljsko podjetje za razvoj, založništvo in distribucijo videoiger, ki sta ga leta 1994 v Varšavi ustanovila podjetnika Marcin Iwiński in Michał Kiciński, sprva za prodajo tujih videoiger na poljskem trgu. Podjetje se je kmalu za tem začelo ukvarjati tudi z lokalizacijo iger, leta 2002 pa je bil pod njegovim okriljem ustanovljen razvijalski studio CD Projekt Red, ki se je proslavil s serijo akcijskih iger igranja vlog The Witcher po istoimenski knjižni seriji poljskega pisatelja Andrzeja Sapkowskega. Kasneje so ustvarili še podobno igro Cyberpunk 2077, poleg tega pa CD Projekt upravlja s spletno platformo za digitalno distribucijo GOG.com.[4]

Leta 2009 se je matično podjetje, CDP Investment, združilo s poljskim proizvajalcem računalnikov Optimus, s čimer se je uvrstilo na Varšavsko borzo.[5] Skupno podjetje, preimenovano v CD Projekt RED S.A., je bilo marca 2018 uvrščeno v indeks WIG20 kot eno 20 največjih podjetij Varšavske borze,[6] maja 2020 pa je s tržno vrednostjo 8,1 milijarde USD prehitelo Ubisoft in postalo največje evropsko podjetje v panogi industrije videoiger.[7]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Začetki[uredi | uredi kodo]

Soustanovitelj Marcin Iwiński

Iwiński in Kiciński sta se spoznala v srednji šoli, oba sta bila navdušenca nad videoigrami, ki jih na komunističnem Poljskem konec 1980. let praktično ni bilo moč dobiti. Vsak zase sta pred tem preprodajala piratske kopije na varšavskem bolšjem trgu. Ko so se pojavile prve igre na zgoščenkah (CD-jih), sta leta 1994 ustanovila uvozno podjetje s pisarno v prijateljevem stanovanju.[4][8] S tem sta postala prva legalna uvoznika videoiger na zgoščenkah v državi.[9]

Vendar je konkurenca ponudnikov piratskih kopij ostala močna, zato sta poskusila ustvariti dodano vrednost z lokalizacijo tujih naslovov v poljščino.[10] S pristopom sta počasi prodrla in ena prvih uspešnejših izdaj je bila lokalizirana igra Ace Ventura.[11] Opogumljena z uspehom sta ponudila sodelovanje večjim založnikom BioWare in Interplay Entertainment pri lokalizaciji igre Baldur's Gate, za katero sta presodila, da bo uspešnica na Poljskem. Ustvarila sta razkošno izdajo, ki so jo sinhronizirali znani poljski igralci, z bogatimi dodatki v škatli in jo aktivno oglaševala ter požela uspeh, ko so trgovine naročile 18.000 izvodov na dan izida.[4][8]

Sodelovanje z Interplayem je postalo tesnejše, ko jih je založnik najel za razvoj predelave nadaljevanja Baldur's Gate: Dark Alliance za osebne računalnike. Takrat sta se podjetju pridružila razvijalca Sebastian Zieliński in Adam Badowski. Vendar pa je Interplay zaradi finančnih težav pol leta kasneje ustavil razvoj predelave.[4] CD Projekt je v tem času ohranjal svojo osnovno dejavnost lokalizacije, ki je bila še vedno uspešna, tako da je podjetje prejelo podjetniško gazelo v letih 2003 in 2004.[12]

Lasten razvoj[uredi | uredi kodo]

Z osnove – izvorne kode za predelavo Baldur's Gate: Dark Alliance, ki je bila njihova last – so se takrat odločili razviti lastno igro in leta 2002 pridobili licenco za serijo Veščec, ki je bila na Poljskem velika uspešnica. V Łódźu so v ta namen ustanovili razvijalski studio CD Projekt Red pod vodstvom Zielińskega.[4][8] S prvo različico, podobno igri Diablo,[13] niso prepričali založnikov in studio so ukinili, nakar je Zieliński odšel iz podjetja.[4] Zato so razvoj začeli na novo. Zaradi pomanjkanja izkušenj so se skoraj dve leti ukvarjali z organizacijo dela,[9] podporo pa so dobili od podjetja BioWare, ki jim je prodalo licenco za svoj igralni pogon Aurora.[14] Ekipa je narasla na 100 pretežno neizkušenih ljudi in zaradi stroškov so morali večkrat oklestiti vsebino, a je razvoj vseeno stal 20 milijonov zlotov, kar je bilo vse premoženje podjetja.[4] Po petih letih razvoja je The Witcher naposled izšel v založbi podjetja Atari.[9]

Kljub rahli nedodelanosti sta bila kritiški sprejem in prodaja zadovoljiva, tako da je podjetje preživelo in se usmerilo v razvoj nadaljevanja, The Witcher 2: Assassins of Kings, hkrati pa tudi igralnega pogona za tretji del serije.[4] Razvoj je zastal zaradi težav s predelavo prvega Witcherja za konzole, ki je bila na koncu preklicana.[15] Zaradi tega so zašli v težave z Atarijem, ki je financiral razvoj, tako da so v zameno podpisali dogovor o distribuciji drugega dela Witcherja, prodaja katerega bi poplačala dolg.[4] Hkrati je izbruhnila finančna kriza 2007–08, zato se je CD Projekt znašel tik pred bankrotom, a je preživel po zaslugi združitve s podjetjem Optimus, s čimer je pridobil dostop do vlagateljev.[4][5][16] Hkrati je vodstvo usmerilo vse sile v izdelavo nadaljevanja Witcherja na osnovi lastnega igralnega pogona, kar bi jim za razliko od prvenca omogočilo enostavno predelavo za konzole.[17] V ta namen so prekinili razvoj že napovedane strelske igre They, ki jo je razvijala ekipa Metropolis, pred tem priključena podjetju.[18] Leta 2011 je The Witcher 2 naposled izšel in se izkazal za veliko uspešnico, prodano v več kot 1,7 milijona izvodih.[19]

Logotip (2014)

Uspeh jim je omogočil usmeriti vse sile v razvoj še ambicioznejšega nadaljevanja z naslovom The Witcher 3: Wild Hunt. Ta je izšel maja 2015 in postal še večji hit, v šestih tednih prodan v šestih milijonih izvodov.[20][21] K temu je pripomogla hkratna izdaja na konzolah šeste generacije (PlayStation 4, Xbox One), za kar je imelo podjetje prvič v svoji zgodovini dovolj kapacitet.[19] Kasneje so izdali še več brezplačnih in dve obsežnejši plačljivi razširitvi.[22] Kmalu po tistem se je oglasil avtor serije Veščec in zahteval delež dobička, čeprav je podjetju prodal licenco za fiksen znesek. Kljub temu so se s Sapkowskim na koncu pogodili in sklenili nov sporazum.[23] Leta 2018 so ločeno izdali še igro Gwent: The Witcher Card Game, digitalno igro s kartami iz zgodb o Veščecu,[24] nato pa so se odločili za povsem drugačen projekt.[19]

Že leta 2012 se je začel razvoj akcijske igre igranja vlog Cyberpunk 2077[25] po licenci istoimenske namizne igre avtorja Mikea Pondsmitha.[26] Za podporo projektu je CD Projekt leta 2018 prevzel neodvisni studio Strange New Things in ga spremenil v podružnico v Wrocławu.[27] Kljub skrivnostnosti, ki je obdajala projekt, je postal Cyberpunk 2077 pred izidom ena najbolj pričakovanih iger vseh časov,[28] kar je pripomoglo k temu, da je CD Projekt leta 2020 postal največje evropsko podjetje v svoji panogi.[7] Samo s prednaročili so pokrili stroške razvoja in ob izidu decembra 2020 je Cyberpunk 2077 prejel tudi pretežno pozitivne ocene recenzentov,[29] različica za konzole pa je imela ogromno hroščev, zaradi česar je bilo podjetje obtoženo, da je pred izidom prikrivalo nedodelanost. Vodilni so obljubili povrnitev kupnine kupcem, ki bi to zahtevali, in izdajo popravkov.[30]

Tudi po izidu Cyberpunka 2077 CD Projekt nadaljuje s širitvijo in novimi projekti. Marca 2021 so s prevzemom kanadskega Digital Scapes Studios ustanovili podružnico CD Projekt Red Vancouver,[31] oktobra istega leta pa še studio The Molasses Flood iz Bostona.[32] Napovedali so več novih izdaj, med njimi nadaljevanje Cyberpunka 2077, novo trilogijo iger The Wicher in še en nov naslov.[33]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Consolidated Annual Report for 2022«. CD Projekt. 30. marec 2023. Pridobljeno 27. decembra 2023.
  2. ↑ CD PROJEKT S. A. (13. november 2023). »Shareholders«. CD PROJEKT. Warszawa, Poland. Pridobljeno 27. decembra 2023.
  3. ↑ »Management Board Report on the Activities of the CD Projekt Group in the period between 1 January and 30 June 2022« (PDF).
  4. ↑ 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 Purchese, Robert (17. maj 2015). »Seeing Red: The story of CD Projekt«. Eurogamer. Arhivirano iz spletišča dne 8. januarja 2020. Pridobljeno 21. oktobra 2015.
  5. ↑ 5,0 5,1 Jenkins, David (23. oktober 2009). »Optimus finalises CD Projekt takeover«. gamesindustry.biz. Pridobljeno 23. marca 2024.
  6. ↑ »Games developer CD Projekt to replace IT firm Asseco in Warsaw's WIG20 index«. Reuters. 1. marec 2018. Arhivirano iz spletišča dne 27. decembra 2018. Pridobljeno 23. marca 2024.
  7. ↑ 7,0 7,1 Ivan, Tom (20. maj 2020). »CD Projekt is now Europe's most valuable game company ahead of Ubisoft«. Video Games Chronicle. Pridobljeno 23. marca 2024.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 Pitts, Russ (16. julij 2014). »How The Team Behind The Witcher Conquered Poland«. Polygon. Arhivirano iz spletišča dne 24. novembra 2015. Pridobljeno 21. oktobra 2015.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 Crapple, Craig (10. junij 2015). »The wild road to The Witcher 3«. Develop. Arhivirano iz spletišča dne 9. maja 2016. Pridobljeno 21. oktobra 2015.
  10. ↑ Wolf, Mark J.P. (15. maj 2015). Video Games Around the World. MIT Press. str. 416. ISBN 978-0-262-52716-3.
  11. ↑ Wawro, Alex (2. oktober 2017). »Hear how CD Projekt Red built its business on the back of Ace Ventura«. Gamasutra. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2017. Pridobljeno 2. oktobra 2017.
  12. ↑ »CDP.pl / CD Projekt«. Gry-Online. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2012. Pridobljeno 21. oktobra 2010.
  13. ↑ Klepek, Patrick (22. maj 2015). »The Witcher Was Almost A Diablo Clone«. Kotaku. Arhivirano iz spletišča dne 16. novembra 2015. Pridobljeno 21. oktobra 2015.
  14. ↑ Fogel, Stefanie (27. september 2011). »The Witcher 2 vs. Dragon Age II«. GameZone. Arhivirano iz spletišča dne 29. februarja 2016. Pridobljeno 21. oktobra 2015.
  15. ↑ Vandell, Perry (9. november 2013). »The Witcher 2 almost didn't happen«. PC Gamer. Arhivirano iz spletišča dne 6. septembra 2015. Pridobljeno 21. oktobra 2015.
  16. ↑ Derocher, Joshua (11. avgust 2015). »CD Projekt almost failed before The Witcher 2«. Destructoid. Arhivirano iz spletišča dne 12. septembra 2015. Pridobljeno 21. oktobra 2015.
  17. ↑ Leadbetter, Richard (18. maj 2012). »The Making of The Witcher 2«. Eurogamer. Arhivirano iz spletišča dne 1. oktobra 2015. Pridobljeno 28. marca 2024.
  18. ↑ Nunneley, Stephany (28. januar 2012). »CD Projekt puts FPS "They" on hold to work on Witcher 2«. VG247. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2015. Pridobljeno 21. oktobra 2015.
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 Davis, Matthew (15. oktober 2015). »'We're ready to move on': CD Projekt Red on The Witcher, Hearts of Stone and Cyberpunk 2077«. MCV. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2015. Pridobljeno 31. marca 2024.
  20. ↑ Kerr, Chris (9. september 2015). »Video: CD Projekt's budget breakdown of The Witcher 3«. Gamasutra. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2015. Pridobljeno 14. oktobra 2015.
  21. ↑ Purchese, Robert (26. avgust 2015). »The Witcher 3 sells 6m copies in six weeks«. Eurogamer. Arhivirano iz spletišča dne 26. avgusta 2015. Pridobljeno 27. avgusta 2015.
  22. ↑ Krupa, Daniel (7. april 2015). »2 Massive Expansion Announced For The Witcher 3 Wild Hunt«. IGN. Arhivirano iz spletišča dne 3. novembra 2015. Pridobljeno 21. oktobra 2015.
  23. ↑ »The Witcher author and CD Projekt end royalties dispute with licensing agreement«. Polygon. 20. december 2019. Pridobljeno 14. avgusta 2022.
  24. ↑ Summer, Nick (13. junij 2016). »Gwent from 'Witcher 3' is now its own digital card game«. Engadget. Arhivirano iz spletišča dne 13. junija 2016. Pridobljeno 13. junija 2016.
  25. ↑ Crawley, Dan (17. november 2014). »Cyberpunk 2077 is CD Projekt Red's 'Fight Club' — it won't talk about it«. VentureBeat. Arhivirano iz spletišča dne 17. novembra 2015. Pridobljeno 21. oktobra 2015.
  26. ↑ Gault, Matthew (10. december 2020). »A Founding Father of Cyberpunk Isn't Surprised By Its Comeback«. Wired. Pridobljeno 31. marca 2024.
  27. ↑ »CD Projekt Red launches a new studio to support Cyberpunk 2077«. PC Gamer. 20. marec 2018. Arhivirano iz spletišča dne 10. aprila 2018. Pridobljeno 8. aprila 2019.
  28. ↑ Fahey, Rob (11. december 2020). »Cyberpunk 2077 launches with some real dystopia in tow«. Gameindustry.biz. Pridobljeno 17. decembra 2020.
  29. ↑ Bailey, Dustin (11. december 2020). »Cyberpunk 2077 was profitable for CD Projekt before it even launched«. PCGamesN. Pridobljeno 17. decembra 2020.
  30. ↑ Hern, Alex (14. december 2020). »Cyberpunk 2077 developers offer refunds after bug-ridden launch«. The Guardian. Pridobljeno 17. decembra 2020.
  31. ↑ Makuch, Eddie (30. marec 2021). »Cyberpunk 2077 Dev Acquires Co-Developer Digital Scapes To Create Its First Canadian Studio«. GameSpot. Pridobljeno 30. marca 2021.
  32. ↑ Makuch, Eddie (22. oktober 2021). »CD Projekt Announces "Ambitious" Game Coming From Newly Acquired Studio«. GameSpot. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  33. ↑ Kennedy, Victoria (4. oktober 2022). »CD Projekt Red confirms Cyberpunk 2077 sequel, next Witcher trilogy and new IP«. Eurogamer.net (v angleščini). Pridobljeno 3. marca 2024.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Predstavnosti o temi CD Projekt v Wikimedijini zbirki

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=CD_Projekt&oldid=6194149«