Internacionalizacija in lokalizacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Zaslonski posnetek okolja TDE, delno lokaliziranega v tradicionalno kitajščino

Internacionalizacija in lokalizacija, okrajšano i18n in L10n,[1] sta procesa za prilagajanje programske opreme različnim jezikom, regionalnim posebnostim in tehničnim zahtevam ciljnih geografskih skupin uporabnikov.[2] Internacionalizacija je v tem paru proces oz. usmeritev razvoja aplikacije, da jo je možno zlahka prevesti ali drugače prilagoditi brez spreminjanja jedra, lokalizacija pa proces dodajanja prevodov ali drugih komponent, ki jih je treba prilagoditi lokalnim zahtevam, na to osnovo. Lokalizacijo se izvede za vsako lokaliteto posebej v zadnji fazi razvoja, internacionalizacijo pa ob ustreznem načrtovanju samo enkrat, med razvojem.[3]

Besedi zaradi njune dolžine programerji pogosto okrajšajo z numeronimoma i18n (18 je število črk med prvo in zadnjo črko v angleški besedi internationalization) in L10n (enako za localization).[1][4] L10n nekateri pišejo z veliko začetnico, da se bolje ločita.[5] Okrajšavo i18n so uvedli pri podjetju Digital Equipment Corporation v 1970. ali 1980. letih.[6][7] Drugje, med drugim pri podjetjih IBM in Oracle, namesto tega uporabljajo besedo globalizacija (globalization, g11n) kot krovni izraz za internacionalizacijo in lokalizacijo.[8]

Obseg[uredi | uredi kodo]

Prevajanje v jezike uporabnikov je običajno najzamudnejši del lokalizacije jezika aplikacije. Poleg tega je treba pri lokalizaciji upoštevati še druge slovnične posebnosti, med njimi:[2]

  • format zapisa številk in datumov,
  • pisave z različnimi nabori črk; sodobni sistemi uporabljajo standard Unicode za zapisovanje znakov vseh jezikov z enotnim kodiranjem znakov,
  • smer pisanja: od leve proti desni pri večini evropskih jezikov, od desne proti levi v hebrejščini in arabščini, pri nekaterih azijskih jezikih lahko tudi od zgoraj navzdol,
  • pravila rabe velikih začetnic in ločil,
  • zapletenejša slovnična pravila (rodilnik, množinske oblike števnikov ipd.) – pomembna pri programih, ki dinamično generirajo uporabniški izpis.

V širšem smislu lahko naletijo programerji pri lokalizaciji na številne kulturne razlike med skupinami uporabnikov poleg samega jezika, ki jih je treba upoštevati:[9]

  • merski sistemi,
  • valute,
  • lokalni zakoni,
  • prepoznavni simboli za ikone,
  • formati poštnih naslovov, telefonskih številk ipd.,
  • standardi velikosti papirja,
  • standardi električnega omrežja, ...

Tehnike[uredi | uredi kodo]

Tako pri predelavi obstoječe programske opreme kot pri dizajnu in razvoju nove, internacionalizirane aplikacije, je prvi korak oddelitev vseh lokalizabilnih delov (bodisi programske kode, besedila ali drugih podatkov) v ločene module.[2]

Pri zagotavljanju prevodov je prevladujoča praksa, da se tekste oblikuje kot nize virov, ti pa so nato naloženi po potrebi med izvajanjem programa. Nizi so spravljeni v posebnih datotekah, ki jih je enostavno prevesti. Datotekam s prevedenimi nizi včasih pravimo sporočilni katalog (message catalog), saj se ti nizi imenujejo sporočila (message). Katalog običajno vključuje zbirko datotek v določenem formatu lokalizacije in standardno knjižnico za interpretacijo formata.[2]

Drugi lokalizacijski problemi, kot sta smer pisanja in sortiranje, zahtevajo globlje posege v arhitekturo programa.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "Localization vs. Internationalization". W3C. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-04-03. Pridobljeno dne 2016-03-27.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Hall, P. A. V.; Hudson, R., ur. (1997). Software without Frontiers: A Multi-Platform, Multi-Cultural, Multi-Nation Approach. Chichester: Wiley. ISBN 0-471-96974-5.
  3. Esselink, Bert (2006). "The Evolution of Localization" (PDF). V Pym, Anthony; Perekrestenko, Alexander; Starink, Bram (ur.). Translation Technology and Its Teaching (With Much Mention of Localization). Tarragona: Intercultural Studies Group – URV. str. 21–29. ISBN 84-611-1131-1. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2012-09-07.
  4. "GNU gettext Utilities: Concepts". gnu.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2019-09-18. Pridobljeno dne 2019-10-29. Two long words appear all the time when we discuss support of native language in programs, and these words have a precise meaning, worth being explained here, once and for all in this document. The words are internationalization and localization. Many people, tired of writing these long words over and over again, took the habit of writing i18n and l10n instead, quoting the first and last letter of each word, and replacing the run of intermediate letters by a number merely telling how many such letters there are.
  5. alan (2011-03-29). "What is Internationalization (i18n), Localization (L10n) and Globalization (g11n)". ccjk.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-04-02. Pridobljeno dne 2022-08-23. The capital L in L10n helps to distinguish it from the lowercase i in i18n.
  6. "Glossary of W3C Jargon". W3C. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-09-02. Pridobljeno dne 2008-10-13.
  7. "Origin of the Abbreviation I18n". I18nGuy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2014-06-27. Pridobljeno dne 2022-02-19.
  8. "Globalize Your Business". IBM. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-03-31.
  9. Giammarresi, Salvatore (2011). "Strategic views on localization project management". V Dunne, Keiran J.; Dunne, Elena S. (ur.). Translation and Localization Project Management: The Art of the Possible. American translators association scholarly monograph series. John Benjamins Publishing Company. str. 39–41. ISBN 978-90-272-3192-5.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]