Breze (Avstrijska Koroška)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Koordinati: 46°43′0″N 13°42′0″E / 46.71667°N 13.70000°E / 46.71667; 13.70000
Breze
Fresach
Coat of arms of Fresach
Breze se nahaja v Avstrija
Breze
Breze
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Okraj Beljak-dežela
Geografske značilnosti
Površina 38,78 km²
Nadmorska višina 715 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 1.248 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 32 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake VL
Poštna številka 9712
Območna številka 0 42 45
Spletna stran www.fresach.at
Evangeličanski škofijski muzej (prej Tolerančna hiša) v Brezah
Župnišče evangeličanskega pastorja v Brezah

Breze[2] (nem.: Fresach) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 1.249 prebivalci (stanje na 1. januar 2015). Kraj je priznan kot zdraviliški kraj.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Geografska lega[uredi | uredi kodo]

Območje občine Breze leži v celoti na območju Krških Alp med spodnjo Dravsko dolino in Dolino jezer (Seetal ali Gegendtal) 25 KM severozahodno od Beljaka. Območje občine pokriva del Spodnje Dravske doline in na jugozahodu meji na reko Dravo.

Občinska struktura[uredi | uredi kodo]

Občino sestavljajo tri katastrske občine, in sicer Breze (nem.: Fresach), Mooswald, in Tragenwinkl. Na ozemlju občine se nahaja sledečih 5 krajev in zaselkov (v oklepaju nemška imena[3] in število prebivalcev, stanje 31. oktober 2011[4]):

  • Amberg (33)
  • Breze (Fresach) (576)
  • Lož (Laas) (87)
  • Mitterberg (166)
  • Mooswald (264)
  • Tragenwinkel (106)

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na območju občine so bili najdeni sledovi keltske naselitve iz bronaste dobe. Po letu 590 so na območje naselili Slovani. Tudi ta del Dravske doline so naselili zgodnji Slovenci oz. njihovi predniki za časa kneževine Karantanije. Od tedaj imamo tudi na tem območju slovenska ledinska imena ali krajevna imena, ki so bila tudi germanizirana, pa vendar to dokazuje prisotnost slovenščine v kraju. Na območju je potekala severna meja slovansko/slovenske poselitve, ki je bila sicer relativno redka – predvsem v nižje ležečih predelih kot je vas Breze in Lož ob Dravi. V 8. stoletju se na območje redke poselitve doseljujejo Bavarci. Območje je v drugi polovici 11. in v začetku 12. stoletja pripadalo grofiji Lurn, ko pa so Lurnski grofje leta 1135 izumrli, je to območje od Špitala navzdol po reki Dravi postalo del neodvisne grofije Ortenburg oziroma Ortenburžanov. V 12. stoletju je bila v Brezah zgrajena prva cerkev. Z izumrtjem Ortenburžanov so leta 1418 (1420) to posest podedovali Celjski grofje in ga imeli v posesti vse do njihovega izumrtja 1456. Celjski so Breze, ki je spadalo v gospostvo Ortenburg, dajali v fevd svojim vazalom vitezom Kellerbergom. Leta 1478 so Breze požgali Turki. Okoli leta 1518 je tudi Breze prišle pod oblast Habsburžanov. Leta 1599 je novo formirano gospostvo Špatrjan, kamor je sodilo tudi območje Brez, pridobil Jernej (Barthlme) Khevenhüller , ki je umrl v letu 1613. Njegov dedič Hans VI. Khevenhüller, sin tretje žene Jerneja Khevenhüller-ja, je moral zaradi verskih razlogov (ker je bil protestant) leta 1629 zapustiti Koroško in se odpovedati vsej lastnini. V začetku 16. stoletja je večina prebivalcev prešla v protestantsko veroizpoved. Po protireformaciji, ki je prisilila v pretvorbo v katoliško vero in cerkev, je veliko prebivalcev ostalo prikrito protestantskih. Po zakonu o strpnosti cesarja Jožefa II. je bila v Brezah leta 1782 ponovno ustanovljena protestantska župnija. Leta 1787 je bila zgrajena prva šola. Leta 1849 sta bili ustanovljeni dve občini Mooswald in Breze, ki pa sta se leta 1963 združili.


Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po popisu prebivalstva leta 2001 je zabeleženo v Brezah 1.316 prebivalcev. 66,6% prebivalstva je protestantske in 30,0% rimsko-katoliške veroizpovedi. V naselju je tudi evangeličanska cerkev.

Evangeličanska cerkev v Brezah
Katoliška cerkev sv. Blaža v Brezah

Kulturnozgodovinske znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Nova stavba Evangeličanskega škofijskega muzeja, ki je zgrajena leta 2011 za Koroško deželno razstavo;
  • hiša verske tolerance zgrajena leta 1784 in prezbiterij – obe zgradbi spadata k muzeju;
  • Evangeličanska cerkev (zgrajena 1949-1951);
  • Katoliška župnijska cerkev sv. Blaža (1565)


Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti SAZU, 2010), str. 158, ISSN 0560-2920.
  3. Paul Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten (izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Razprave/Dissertationes 21), Erweiterte Auflage, Ljubljana 2010. ISSN 0560-2920.
  4. Statistik Austria, Registerzählung vom 31. Oktober 2011

Glej tudi[uredi | uredi kodo]