Bratislavski okraj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bratislavski okraj

Bratislavský kraj
Bratislava Panorama R01.jpg
Zastava Bratislavski okraj
Zastava
Grb Bratislavski okraj
Grb
Bratislavsky kraj in Slovakia.svg
48°8′38″N 17°6′35″E / 48.14389°N 17.10972°E / 48.14389; 17.10972Koordinati: 48°8′38″N 17°6′35″E / 48.14389°N 17.10972°E / 48.14389; 17.10972
Država Slovaška
Glavno mestoBratislava
Upravljanje
 • PredsednikJuraj Droba
Površina
 • Skupno2.052,6 km2
Najvišja
759 m
Najnižja
118 m
Prebivalstvo
 (2021)[2]
 • Skupno719.537
 • Gostota350 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
ISO 3166 kodaSK-BL
Spletna stranwww.region-bsk.sk

Bratislavski okraj (slovaško Bratislavský kraj [ˈbratɕislawskiː ˈkraj], nemško Pressburger/Bratislavaer Landschaftsverband (do 1919), madžarsko Pozsonyi kerület) je upravna enota (okraj) najvišje ravni upravne delitve Slovaške. Leži na skrajnem zahodu države in meji na zahodu na Avstrijo, kratko južno mejo ima tudi z madžarsko županijo Győr-Moson-Sopron, na vzhodu pa ga obdaja Trnavski okraj. Po klasifikaciji statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji je statistična regija (NUTS 3) in hkrati tudi samostojna kohezijska regija (NUTS 2).[3]

Z 2052,6 km² je najmanjši slovaški okraj,[1] in s 719.537 prebivalci po popisu leta 2021 najgosteje naseljen,[2] zlasti na račun sloveškega glavnega mesta Bratislava. V Bratislavi živita dve tretjini prebivalcev okraja.[1]

Površje je nižinsko, hribovje Mali Karpati ločuje Zagorsko nižavje (Záhorská nížina) na zahodu od Podonavskega nižavja (Podunajská nížina) na vzhodu in jugu, a tudi Mali Karpati dosežejo kvečjemu 759 m n. v. Tok Donave predstavlja del meje z Avstrijo in Madžarsko. Gospodarsko je najbolj razvit in produktiven slovaški okraj; prevladujejo terciarne dejavnosti, od industrije so pomembnejše kemična, avtomobilska, elektrotehniška in prehrambena, medtem ko kmetijske površine predstavljajo manj kot polovico ozemlja. Tradicionalno je znan predvsem po vinogradništvu.[1] Po padcu železne zavese leta 1989 se je pričel proces hitre integracije z regijo sosednje prestolnice Dunaj, s katero zdaj Bratislava tvori čezmejno somestje, vendar je razvojni razkorak še precejšen.[4]

Okrožja[uredi | uredi kodo]

Okrožja Bratislavskega okraja

Nitranski okraj se deli na osem okrožij (okres).

  • Bratislava I
  • Bratislava II
  • Bratislava III
  • Bratislava IV
  • Bratislava V
  • Malacky
  • Pezinok
  • Senec

Okrožja se nadalje delijo na 73 občin, od tega sedem urbanih.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 "Nitriansky kraj - Characteristic of the region". Statistični urad Republike Slovaške. 2022-01-12. Pridobljeno dne 2022-03-30.
  2. 2,0 2,1 "Number of population by sex in all regions of the SR at 1. 1. 2021". Sčítanie obyvateľov, domov a bytov 2021. Statistični urad Republike Slovaške. Pridobljeno dne 2022-03-30.
  3. OECD Territorial grids. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. avgust 2021. pp. 49. https://www.oecd.org/regional/regional-statistics/territorial-grid.pdf. 
  4. Vienna-Bratislava, Austria/Slovak Republic 2003. OECD Territorial Reviews. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. 2003-09-02. doi:10.1787/9789264104693-en. ISBN 978-92-64-10468-6.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]