Žilinski okraj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Žilinski okraj

Žilinský kraj
Slovakia Vratna 11.jpg
Zastava Žilinski okraj
Zastava
Grb Žilinski okraj
Grb
Lega okraja na Slovaškem
Lega okraja na Slovaškem
49°13′22″N 18°44′22″E / 49.22278°N 18.73944°E / 49.22278; 18.73944Koordinati: 49°13′22″N 18°44′22″E / 49.22278°N 18.73944°E / 49.22278; 18.73944
DržavaZastava Slovaške Slovaška
SrediščeŽilina
Upravljanje
 • GuvernerErika Jurinová
Površina
 • Skupno680.858 km2
Najnižja
301 m
Prebivalstvo
 (2017)
 • Skupno691.023
 • Gostota1 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
ISO 3166 kodaSK-ZI
Spletna stranwww.zask.sk

Žilinski okraj (slovaško Žilinský kraj, poljsko Kraj żyliński, madžarsko Zsolnai kerület) je eden od osmih slovaških okrajev, ki ga sestavlja 11 okrožij in 315 občin, od katerih jih ima 18 status mesta. Okraja je bil ustanovljen leta 1923. Je eden od bolj industrializiranih okrajev z več velikimi mesti. Glavno mesto je Žilina.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Okraj se nahaja na severu Slovaške in ima površino 6.804 km 2, na katerih živi 688.851 prebivalcev (2011). Območje je gorato, saj spada v Zahodne Karpate. Celotno območje pripada porečju reke Váh. Nekateri njeni levi pritoki so Turiec in Rajčanka ter njeni desni pritoki Belá, Orava in Kysuca. Narodni parki na ozemlju regije so Vel'ka Fatra, Nizke Tatre in Tatre; krajinska zavarovana območja so Strážovské vrchy, Kysuce in Horná Orava. Okraj meji na Prešovski okraj na vzhodu, Banskobistriški okraj na jugu, Trenčinski okraj na jugozahodu in zahodu, Češko (Zlinski okraj in Moravsko-šlezijski okraj) na severozahodu ter Poljsko (Šlezijsko vojvodstvo)na severu in severovzhodu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po padcu Velike Moravske v začetku 9. stoletja je območje postalo del Ogrske v 11. stoletju pa vse do leta 1920. Med drugo svetovno vojno je bilo območje na Slovaškem razdeljeno med okrožji Trenčin in Tatra. Leta 1945 je bil del vključen v Češkoslovaško. V letih 1949-1960 je obstajala enota z imenom Žilinska regija, ki pa je bila ukinjena leta 1960 in območje je postalo del nove Osrednjeslovaške regije, katere del je bilo do leta 1990, ko je bila ukinjena. Po osamosvojitvi Slovaške leta 1993 je bil današnji okraj ustanovljen šele leta 1996. Leta 2002 so postali vse Slovaški okraji avtonomni.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavna gospodarska dejavnost sta industrija in turizem. Dolina reke Váh, ki teče čez celotno regijo, tvori močno industrijsko bazo s tovarnami lesne industrije in inženiringa ter tovarnami Volkswagen in Kia v Žilini ter Martinu.[1]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Gostota prebivalstva je 101/km2[2] Največja mesta so Žilina, Martin, Liptovský Mikuláš, Ružomberok, Čadca in Dolný Kubín. Stopnja urbanizacije je razmeroma nizka, saj približno 50 % prebivalstva živi v mestih, pri čemer ima okrožje Námestovo najnižjo urbanizacijo v celotni Slovaški, le 15 %. Po popisu iz leta 2001 je bilo v regiji 692.332 prebivalcev, od tega večinoma Slovaki (97,5 %), ter manjšinski Čehi (<1%) ter Romi (<0,5%).[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Online Casino: Ein traditionsreiches Freizeitvergnügen / Deutschlands" (PDF). slovakembassy-cd-london.co.uk. Pridobljeno dne 8 April 2018.
  2. "Statistic of Slovak places by Dušan Kreheľ – Export". Pridobljeno dne 2021-07-05.
  3. "POPULATION AND HOUSING CENSUS 2001 - Tab. 3a". 29 November 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 November 2006. Pridobljeno dne 8 April 2018.