Boris Orel (etnolog)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Boris Orel (etnolog)
Portret
Rojstvo2. marec 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1]
Brnca
Smrt5. februar 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (58 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Avstro-Ogrska
Poklicfotograf, etnolog, urednik

Boris Orel, slovenski etnolog in muzealec, * 2. marec 1903, Brnca, Avstro Ogrska, † 5. februar 1962, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Nomnju in Gorici je šolanje nadaljeval na goriški gimnaziji (1914/15), Kranju (1915/17) in II. državni realni gimnaziji v Ljubljani (1917–22), kjer je tudi maturiral; 1922/23 je dokončal tečaj državne trgovske akademije v Ljubljani. Od 1924–27 je bil uradnik Ljubljanske kreditne banke, v letih 1928−44 pa blagajnik podružnice Jugoslavenske banke v Ljubljani. Leta 1944/45 je bil v taboriščnik v Dachau. Po vojni je 1958 diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti in prav tam že leta 1959 tudi doktoriral iz etnologije.

Orel je bil v letih 1945−1962 ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani. Sprva je raziskoval zlasti ljudske šege, o teh je napisal tudi širši pregled. Kot muzealec je preučeval predvsem ljudsko materialno kulturo; najpomembnejši so izsledki o ornem orodju in bloških smučeh. V letih 1948-1962 je urejal revijo Slovenski etnograf; 1947 je na novo oblikoval razstavne zbirke Etnografskega muzeja; 1948-1961 je vodil 18 ekip pri zbiranju terenskega etnološkega gradiva na Dolenjskem in Primorskem. V letih 1922−24 je bil član Slovenskega marionetnega gledališča; pisal je tudi članke o lutkarstvu.[2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedijaLZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8
  2. Enciklopedija Slovenije. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • »Orel Boris«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.