Boris Živec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Boris Živec
Rojstvo19. september 1957({{padleft:1957|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (61 let)
Maribor
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicekonomist, politik

Boris Živec, slovenski ekonomist in politik, * 1957.

Boris Živec je bil rojen 19. septembra 1957 v Mariboru. Svojo mladost in osnovnošolsko vzgojo je preživel v Juriju ob Pesnici in Zg. Kungoti. V Mariboru je nadaljeval s šolanjem na Srednji ekonomski šoli in nato na Takratni Visoko ekonomsko komercialni šoli, sedaj Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru. V ovkiru študija na EPF je študiral Transport in Poslovno logistiko. Po končanem šolanju se je zaposlil v takratnih skupnih službah Železniško transportne organizacije v Mariboru. V času prve zaposlitve je pričel ustvarjati tudi družinsko okolje in je tako poročen z dvema otrokoma rojenima v zaporedju leta 1980 in leta 2984. Po večkratnih selitvah v Maribor, Ljubljano, Budimpešto v okviu svoje delovne kariere, trenutno biva v Juriju ob Pesnici.

V letu 1980 se je zaposlil v Delovni skupnosti skupnih služb Železniško transportne organizacije v Mariboru (DSSS ŽTO Maribor) kot sestavnega dela SOZD ŽG Ljubljana v planski službi. V času osamosvajanja Republike Slovenije je v letu 1991 pod takratnim ministrom za promet Marjanom Krajncem prevzel naloge pomočnika ministra za področje železniškega prometa. V tej vlogi je tudi sodeloval pri vseh potrebnih aktivnostih osamosvajanja Republike Slovenije in Slovenskih železnic od Jugoslavije oz. Zajednice Jugoslovanskih železnic. To delovno mesto ga je tudi pooblaščalo za vodenje aktivnosti v okviru mednrodnega okolja - predvsem bilateralnem in v okviru Ekonomske komisije Združenih Narodov za Evropo (UN ECE), za prepoznavanje samostojenga slovenskega železniškega prometnega sistema. V novo nastali državi je pod njegovo koordinacijo nastajala tudi prva samostojna zakonodaja železniškega sektorja.

Na osnovi pridobljenih izkušenj je v septembru leta 1995 bil kot svetovalec Vlade Republike Slovenije v okviru UN ECE izvoljen za vodjo TER Projekta (Projekt čezevropskih železnic). S tem je postal vodja diplomatske pisarne in sedeža tega projekta v Budimpešti in sicer do konec Decembra leta 2000. Za svoje delo je s strani madžarskega ministra za promet Nogrady-ja prejel tudi zlato medaljo Szeczenyi. V tem obdobju se je članstvo držav v tem projektu bistveno razširilo saj je uspel vzpostaviti tesno sodelovanje z Evropsko komisijo, ki je tudi s sofninancirnjem aktivnosti zagotavljala tudi širšo razpravo svoje zakonodaje med bodočimi članicami EU. Posebej tesno sodelovanje je vzpostavil s TINA (Transport Infrastrucuture Needs Assessment)v cilju identifikacije potreb bodočega TEN-T omrežja v državah pristopnicah EU in v sosednjih državah. Vse te aktivnosti je tudi uspešno povezoval z aktivnostmi ostalih mednardonih institucij in železniškega gospodarstva kot so ECMT, UIC, UIRR.

Po vrnitvi na Ministrsvo za promet je v letu 2001 koordiniral pripravo zakona o železnicah (predvidena holdinška oblika) z Javno agencijo za železniški promet v vlogi upravljavca javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji. Ta zakon je bil deležen referendumskega odločanja in je Vlada RS z minimalno večino uspela pridobiti potrditev zakona.

Med 27. marca 2003 in 6. oktobrom 2004 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za promet Republike Slovenije. V vlogi državnega sekretarja za prometno politiko je pripravil osnutek prometne politike -republike Slovenije z odločilnim poudarkom na trajnostnem razvoju. V okviru takratne Van Miertove skupine o prednostnih projektih na področju prometne infrastrutkure EU je zagotovil potek 6. prednostnega projekta - torej projekta na poteku Lyon - Budimpešta - Ukrajinska meja preko Republike Slovenijein vključitev Luke koper v projekt pomorskih avtocest Kot državni sekretar za področje železnic je bil tudi v vlogi predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic. V tem obdobju je tudi uspešno vodil aktivnosti predsedujoče države Evropski konferenci ministrov za promet - CEMT v vlogi vodje Odbora Namestnikov in je koordiniral tudi ministrsko srečanje CEMT v letu 2004 v ljubljani.

Po razrešitvi takratnega generalnega direktorja Slovenskih železnic je prevzel začasno vodenje tega podjetja do izbire direktorja na javnem razpisu. Po izboru novega vodstva Slovenskih železnic se je vrnil na ministrsvo in je v času predsedovanja Slovenije EU kooridiniral delo na področju železniškega sektorja in vsebinsko in organiazcijsko pripravo neformalnega srečanja prometnih ministrov EU. V tem času je bil dosežen tudi sporazum z italijanskim ministrstvom za infrastrukturo o prekomejnem poteku železniške povezave med Trstom in Divač ter Koprom in Divačo. Bil je v stalni opoziciji do neposredne železniške povezave za tovorni promet med Trstom in Koprom.

Z julijem 2008 je bil s strani Vlade Republike Slovenije imenovan za direktorja Javne egencije za železniški prometwww.azp.si. Trenutno je tudi član upravnega odbora RNE [1](RailnetEurope) zadolžen za razvoj RNE koridorjev, ter član Oudit Committee v ovkiru ERA (European Rail Agency)http://www.era.europa.eu/. 8. in 9. junija 2010 je bil s strani Evropske komisije povabljen za enega izmed uvodničarjev na TEN-T dnevih v Zaragozi v Španiji. Zaradi zanimivega vključevanja problematike tajnostnega razvoja in racionalne rabe energije v svoje predstavitve o možnostih razvoja prometnega sektorja in njegovem pomenu, je vabljen za razpravljavca na različnih kongresih, kot npr. Cargo 10 v februarju 2011 v Beogradu ali infrastruktura, logistika in promet v marcu v Zagrebu, prvi kongres o železnicah v Sarajevu, Railways Days v Bukarešti itd. Zelo aktivno sodeluje tudi v SEETAC (South Eastern European Transport Axis Cooperation) (http:/www.seetac.eu/) kjer vodi delovni paket o možnih variantah trajnostnega prometnega sistema jugovzhodne evrope.

V času njegovega vodenja Agencije za železniški promet je Vlada s svojimi odločitvami prepoznala organiazcijsko in kadrovsko strukturo Agencije za železniški promet, ki se na različnih strokovnih področjih vključuje v mednarodno okolje. Kot varnostni organ za področje železnic je AŽP tudi pričela z organizacijo sedaj že tradicionalnih varnostnih konferenc (v letu 2011 je bila že tretja) v okviru katerih se s strani mednarodnih strokovnjakov razpravlja o posameznih elementih varnosti v železniškem prometu in se ob tem tudi seznanja širšo javnost o pomenu železniškega sektorja in skupnem razumevanju varnosti v tem sektorju.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]