Blaž Schemua
Blasius Schemua | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 2. januar 1856 Celovec |
| Smrt | 21. november 1920 (64 let) Celovec |
| Pripadnost | Avstro-Ogrska |
| Aktivna leta | 1874–1915 |
| Čin | General pehote |
| Enota | II. korpus |
| Poveljstva | Načelnik generalštaba |
| Oboroženi konflikti | Bitka pri Komarowu |
Blaž Schemua [šémva], avstro-ogrski general slovenskega rodu, * 2. januar 1856, Celovec, † 21. november 1920, Celovec.
Blaž Schemua[1] (tudi Blasius Schemua ali Blaž Žemva) se je rodil v družini častnika Blaža Žemve. Končal vojaško akademijo (Dunajsko Novo mesto 1874) in višjo vojaško šolo (Dunaj 1884), kjer je bil v letih 1893−1897 tudi predavatelj. Leta 1910 je bil v vojnem ministrstvu odgovoren za vsedržavno mobilizacijo. V letih 1911-1912 je bil načelnik v generalštabu avstro-ogrske vojske. Kot general slovenskega rodu je dosegel najvišji položaj v hierarhiji avstro-ogrske vojske.[2] V začetku balkanskih vojn je bil imenovan za tajnega svetnika in komandanta 16. korpusa v Dubrovniku ter povišan v podmaršala, 1913 je napredoval v generala pehote. Kot komandant 2. korpusa je bil obdolžen za poraz leta 1914 v bitki pri Komarovu in prestavljen za komandanta obrambe Donave od Kremsa do Bratislave. Leta 1915 je bil na lastno željo upokojen.[1]
