Bitka jamborov

Bitka jamborov
	Del arabsko–bizantinskih vojn
	; Bitka jamborov, upodobljena v Tārīkhunā bi-uslūb qaṣaṣī (Naša zgodovina v pripovedni obliki), objavljena 1935
Datum	655
Prizorišče	Sredozemsko morje pred obalo Likije; (sedanja Finike, Provinca Antalya, Turčija) 36°16′55″N 30°15′39″E / 36.281898°N 30.260732°E
Izid	zmaga Rašidunskega kalifata
Udeleženci
Rašidunski kalifat	Bizantinsko cesarstvo
Poveljniki in vodje
Muavija I.; Abu al-Avar	Konstans II.
Moč
200 ladij	500 ladij
Žrtve in izgube
majhne	skoraj vse ladje

Bitka jamborov (arabsko مَعْرَكَة ذَات الصَّوَارِي, latinizirano: Maʿrakat Dhāt al-Ṣawārī) je bila pomorska bitka leta 655 med Rašidunskim kalifatom pod poveljstvom Abu al-Avarja in Bizantinskim cesarstvom pod poveljstvom cesarja Konstansa II. (vladal 641–668).

Bitka je bila del najzgodnejše kampanje sirijskega guvernerja Muavije, ki je nameraval doseči Carigrad, in velja za prvi odločilni spopad muslimanov na morju.^[1]^[2]

Datiranje[uredi | uredi kodo]

Al-Tabari omenja dva možna datuma te pomorske bitke: leta 651–652 (31 po hidžri), ki ga je povzel po al-Vakidiju, in leto 654–655 (34 po hidžri), ki ga je povzel po Abu Mašarju al-Sindiju.^[3] Kroniki Armenca Sebeosa in Bizantinca Teofana se skladata s slednjim datumom.^[4]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

V 650. letih je Rašidunski kalifat dokončal osvajanje Sasanidskega cesarstva in uspešno nadaljeval širitev na ozemlje Bizantinskega cesarstva. Leta 645 je kalif Osman za guvernerja Egipta imenoval Abdalaha ibn Sada, ki je zamenjal napol neodvisnega Amra ibn al-Asa, in leta 649 dovolil Muaviji, da napade otok Ciper. Uspeh te kampanje je postavil temelje za pomorske dejavnosti egiptovske vlade. Abdalah ibn Sad je zgradil močno mornarico in se izkazal kot spreten pomorski poveljnik. Pod njim je muslimanska mornarica dosegla številne pomorske zmage, vključno z odbitjem bizantinskega protinapada na Aleksandrijo leta 646.^[5]

Leta 654 se je Muavija odpravil na pohod v Kapadokijo, medtem ko je njegova flota pod poveljstvom Abdul Avarja plula vzdolž južne obale Anatolije. Cesar Konstans II. se je proti slednji odpravil z veliko floto.^[6]

Bitka[uredi | uredi kodo]

Floti sta se srečali v bližini gore Feniks v Likiji. Po pisanju kronista Teofana Spovednika iz 9. stoletja je cesar Konstans noč pred bitko sanjal, da je v Solunu. Tolmač sanj mu je to razložil kot namig, da bo bolj verjetno zmagal nasprotnik.^[4]^[7]

Al-Tabari opisuje, da so bile bizantinske in arabske ladje zaradi razburkanega morja razvrščene v vrste in med seboj povezane, da bi omogočile boj na blizu. Arabci so v bitki zmagali, čeprav so bile izgube na obeh straneh velike. Konstansu je komaj uspelo pobegniti v Carigrad,^[8] po Teofanu tako, da se je preoblekel v uniformo enega od svojih častnikov.^[4]

Posledice[uredi | uredi kodo]

Tako rašidunska kot bizantinska flota sta utrpeli velike izgube. Muslimanska zmaga je bila kljub temu pomemben dogodek v pomorski zgodovini Sredozemskega morja, ki je dolgo veljalo za "Rimsko jezero". Morje je postalo žarišče spora med mornaricama vzhajajočega Rašidunskega kalifata in Vzhodnega rimskega cesarstva.

V naslednjih desetletjih so muslimani izkoristili svojo prevlado v Sredozemlju, prišli do Sicilije in zgradili trdnjave v zahodni Evropi. Zmaga je nesporno tudi utrla pot muslimanski širitvi vzdolž obale severne Afrike.

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ Ridpath, John Clark. Ridpath's Universal History, Merrill & Baker, Vol. 12, New York, str. 483.
↑ O'Sullivan, Shaun (2004-01-01). "Sebeos' account of an Arab attack on Constantinople in 654". Byzantine and Modern Greek Studies. 28 (1): 67–88. doi:10.1179/byz.2004.28.1.67. ISSN 0307-0131. S2CID 161590308.
↑ The History of al-Tabari, vol. 15 [1], str. 77.
↑ ^4,0 ^4,1 ^4,2 Theophanes the Confessor, Chronographia. V J.P. Migne, Patrologia Graeca, vol.108, col.705.
↑ Carl F. Petry (ed.), The Cambridge History of Egypt, Volume One, Islamic Egypt 640–1517, Cambridge University Press, 1998, 67. ISBN 0-521-47137-0
↑ Salvatore, Cosentino. »Constans II and the Byzantine navy«. Byzantinische Zeitschrift (v angleščini). 100 (2). ISSN 0007-7704.
↑ Bury, John Bagnell (1889), A history of the later Roman empire from Arcadius to Irene, Adamant Media Corporation, 2005, str. 290. ISBN 1-4021-8368-2
↑ A History of the Byzantine State and Society, str. 314.

[1] Ridpath, John Clark. Ridpath's Universal History, Merrill & Baker, Vol. 12, New York, str. 483.

[:3-2] O'Sullivan, Shaun (2004-01-01). "Sebeos' account of an Arab attack on Constantinople in 654". Byzantine and Modern Greek Studies. 28 (1): 67–88. doi:10.1179/byz.2004.28.1.67. ISSN 0307-0131. S2CID 161590308.

[:2-3] The History of al-Tabari, vol. 15 [1], str. 77.

[theophanes-4] 4,0 ^4,1 ^4,2 Theophanes the Confessor, Chronographia. V J.P. Migne, Patrologia Graeca, vol.108, col.705.

[5] Carl F. Petry (ed.), The Cambridge History of Egypt, Volume One, Islamic Egypt 640–1517, Cambridge University Press, 1998, 67. ISBN 0-521-47137-0

[:0-6] Salvatore, Cosentino. »Constans II and the Byzantine navy«. Byzantinische Zeitschrift (v angleščini). 100 (2). ISSN 0007-7704.

[7] Bury, John Bagnell (1889), A history of the later Roman empire from Arcadius to Irene, Adamant Media Corporation, 2005, str. 290. ISBN 1-4021-8368-2

[WT-8] A History of the Byzantine State and Society, str. 314.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]