Pojdi na vsebino

Betina

Betina
Betina
Betina
Betina se nahaja v Hrvaška
Betina
Betina
Geografska lega na Hrvaškem
43°49′22″N 15°36′17″E / 43.82278°N 15.60472°E / 43.82278; 15.60472
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaŠibeniško-kninska županija Šibeniško-kninska županija
ObčinaTisno
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno774
Poštna številka
22244 Betina
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Betina je naselje s pristanom na otoku Murter, ki upravno spada pod občino Tisno Šibeniško-kninske županije.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Betina leži na severovzhodni strani otoka ob severnem vstopu v Murterski kanal. Kraj, ki je s cesto povezan z ostalimi naselji na otoku se razprostira okoli zaliva Betina in na manjšem polotoku. Naselje ima dva pristana. Prvi je v zalivu Betina na severozahodni obali polotoka. Tu je tudi marina in manjša ladjedelnica. Vstop do ladjedelnice in za njo ležečo marino varuje okoli 100 m dolg valobran, na koncu katerega stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Marina Betina lahko sprejme jahte dolge do 20 m. V marini, ki ima 20 t dvigalo in premično 26 t dvigalo, je prostora za 190 plovil v morju in 90 mest na kopnem.

Drugi pristan je v Murterskem kanalu na vzhodni strani polotoka. Med pomolom in valobranom, ki varuje pristan, je bazen za igranje vaterpola. Na koncu valobrana stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: Z Bl 5s.

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[1]
185718691880189019001910192119311948195319611971198119912001
8552206102411391244137115051484120011771024988767813774

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Betina je staro ribiško naselje. Prebivalci se poleg ribolova in gojenja oljk bavijo še s turizmom. V kraju sta dva hotela (H.Kosirina in H.Plitka vala).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Prvo naselje so v 16. stoletju ustanovili begunci pred Turki. Župnijska cerkev sv.Frane je bila postavljena leta 1601. Cerkev so pozneje večkrat prezidali. Zvonik pa so postavili 1736.

V bližini Betine, na vrhu griča Gradine je bilo v pretklosti ilirsko in nato rimsko naselje Collentum, kar dokazujejo številne arheološke najdbe. Na tem kraju se je ohranila pozneje zgrajena srednjeveška cerkvica Gospa od Gradine.

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]