Bertold IV., vojvoda Meranski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Bertold IV., Vojvoda Meranski)
Bertold IV. Andeški
Berthold IV. (Andechs)
Istrski mejni grof, Vojvoda Meranski
Vladanje1175-1204
PredhodnikBertold III. Andeški
NaslednikHenrik II. Istrski mejni grof
Rojstvo1153
Smrt12. avgust 1204
Dießen am Ammersee[d]
PotomciOton VII.,
Henrik,
Bertold,
Neža,
Gertruda,
Sveta Hedvika,
Matilda
RodbinaAndeški
OčeBertold III. Andeški
MatiHedvika Wittelsbach

Bertold IV. Andeški († 12. avgusta 1204) je bil Andeški grof in Vojvoda Meranije. Bil je najstarejši sin grofa Bertolda III. Andeškega in Hedvike Wittelsbach.

V dokumentih se prvič omenja okoli leta 1170, leta 1172 se je pojavil kot grof Andeški in okoli leta 1175 kot Istrski mejni grof, deset let kasneje (1185) pa za območje blizu Reke kot vojvoda Meranski. Čez nadaljnjih deset let pa ga leta 1195 srečamo kot advokata (Vogt) samostana Tegernsee.

Leta 1186 je na pohodu v Italijo spremljal kralja Henrika VI., kasneje leta 1189 pa se je udeležil vojaškega pohoda cesarja Friderika I. Barbarosso v tretjem križarskem pohodu oziroma tretji križarski vojni. Skupaj z njim je v Sveto deželo potoval tudi grof Albert Višnjegorski. Andeški grof Bertold IV. je takrat vodil enega od štirih oddelkov cesarske vojske. Ko se je na svojem pohodu ustavil v Nišu, je z raškim županom Štefanom Nemanjem sklenil ženitno pogodbo, da naj bi se ena od andeških hčera poročila z Nemanjevim nečakom.

Bil je udeleženec bitke pri Filomelionu (turško: Aksehir , latinsko: Philiomelium ) 7. maja 1190. Po smrti cesarja Friderika Barbarose je Bertold IV. Andeški leta 1190 prišel do Akona ter mesto tudi zasedel. Po smrti nemškega kralja Henrika VI. je bil podpornik za izvolitev Filipa Švabskega.

V njegovem času je družina Andeš-Meranskih dosegla vrhunec svojega ugleda. Njihova posest se je raztezala od Frankovske vojvodine do Adriatika, in Bertoldu je uspelo priskrbeti ogrsko in francosko krono za svoje hčere, čeprav je bila francoska zakonska zveza pozneje razveljavljena zaradi nepriznane ločitve.

Bertold je umrl leta 1204, pokopan je v samostanu Dießen.

Poroka in potomci[uredi | uredi kodo]

Družinska slika iz Kodeksa Hedvike, sredina 14. stoletja (MS. Ludwig XI 7, v Getty Museum)
Družinska slika iz Kodeksa Hedvike, sredina 14. stoletja (MS. Ludwig XI 7, v Getty Museum)

Leta 1180 se je poročil z Nežo iz Rochlitza iz družine Wetincev, hčerko Deda des Feistena, grofa iz Groitzscha in gospoda Rochlitza. Umrl je 25. marca 1195 in je bil pokopan v samostanu Dießen.

Bertold in Neža sta imela devet otrok, štiri sinove in pet hčera:

Literatura[uredi | uredi kodo]

Spletne povezave[uredi | uredi kodo]