Avesnes-sur-Helpe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Avesnes-sur-Helpe
Barrage 1 Avesnes-sur-Helpe.JPG
Avesnes-sur-Helpe se nahaja v Francije
Avesnes-sur-Helpe
Avesnes-sur-Helpe se nahaja v Hauts-de-France
Avesnes-sur-Helpe
50°7′25″N 3°55′32″E / 50.12361°N 3.92556°E / 50.12361; 3.92556Koordinati: 50°7′25″N 3°55′32″E / 50.12361°N 3.92556°E / 50.12361; 3.92556
DržavaFrancija
RegijaHauts-de-France
DepartmaNord
OkrožjeAvesnes-sur-Helpe
KantonAvesnes-sur-Helpe-Jug
Avesnes-sur-Helpe-Sever
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays d'Avesnes
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Alain Poyart
Površina
1
2,31 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
4.495
 • Gostota1.900 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
59036 /59440
Nadmorska višina143–188 m
(povp. 170 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Avesnes-sur-Helpe je naselje in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord. Leta 2008 je naselje imelo 5.011 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži ob levem bregu reke Helpe Majeure v pokrajni Avesnois.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Okrožje Avesnes-sur-Helpe

Avesnes-sur-Helpe je sedež dveh kantonov:

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Bavay, Berlaimont, Hautmont, Landrecies, Maubeuge-Jug/Sever, Quesnoy-Vzhod/Zahod, Solre-le-Château in Trélon z 234.131 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Avesnes-sur-Helpe je ustanovil Wédric Le Barbu v 11.stoletju, njegov sin Thierry pa je dal v njem zgraditi prve utrdbe. Mesto je leta 1477 porušil francoski kralj Ludvik XI. V letu 1556 je Avesnes zavzela španska vojska, ki ga je imela v oblasti vse do sklenitve Pirenejskega miru (1659). Po vrnitvi k Franciji je bila v njem zgrajena vrsta utrdb pod Vaubanovim nadzorom. V letu 1793 je bil Avesnes sedež generalštaba francoskih generalov Jourdana in Carnota, v času bitke pri Wattigniesu. Ob koncu prve svetovne vojne, od marca do septembra 1918, je bil v njem generalštab nemške vojske pod Hindenburgovim poveljstvom.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Kolegial Saint-Nicolas iz leta 1534,
  • Trg generala Leclerca.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.