Arturo Vidal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Arturo Vidal
Portret
Osebni podatki
Polno imeArturo Erasmo Vidal Pardo
RojstvoArturo Erasmo Vidal Pardo
22. maj 1987({{padleft:1987|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2][…] (35 let)
Santiago de Chile
Višina180 cm
PoložajVezist
Klubska kariera
Trenutni klubFlamengo
Št.32
Mladinska kariera
Rodelindo Román
Melipilla
Colo-Colo
Članska kariera*
LetaKlubNastopi(goli)
2005–2007Colo-Colo36(2)
2007–2011Bayer Leverkusen117(15)
2011–2015Juventus124(35)
2015–2018Bayern München79(14)
2018–2020Barcelona66(11)
2020–2022Inter Milan51(2)
2022–Flamengo15(2)
Državna reprezentanca
2006–2007Čile do 20 let14(8)
2007–Čile137(33)
* Nastopi in goli v domačem prvenstvu, .

Arturo Erasmo Vidal Pardo, čilenski nogometaš, * 22. maj 1987, Santiago, Čile.

Vidal trenutno nastopa za brazilski Flamengo in čilensko reprezentanco. Je zelo raznovrsten igralec, saj je sposoben igrati v vezni vrsti ali v obrambi.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Vidal se je rodil v San Joaquínu, delavskem predelu čilenske prestolnice Santiago. Pri 18 letih se je pridružil čilenskemu velikanu Colo-Colo.

Klubska kariera[uredi | uredi kodo]

Vidal je med profesionalci debitiral na prvi tekmi finala zaključnega turnirja Aperture 2006, tedaj sta moči med seboj merila Vidalov Colo-Colo in njihov večni tekmec Universidad de Chile. V igro je prišel v zadnjih desetih minutah kot zamenjava za Gonzala Fierra. Colo-Colo je ob Vidalovem prihodu na igrišče že vodil z 2-1 in je tekmo varno pripeljal do konca ter se kasneje tudi veselil naslova prvaka Aperture 2006. V naslednji sezoni (Clausura 2006) je Vidal že imel pomembnejšo vlogo in je povedel Colo-Colo do drugega zaporednega naslova zapored. V celotni sezoni je zbral preko 30 ligaških nastopov. Izkazal se je tudi na mednarodnem turnirju Copa Sudamericana 2006 (južnoameriški različici Lige prvakov), na katerem je dosegel tri zadetke. Na tem turnirju so Vidala tudi opazili tuji ogledniki.

Apertura 2007 je bila tako njegova zadnja pri Colo-Coloju, saj je sledil prestop v Nemčijo k Bayerju iz Leverkusna. Vidala so sicer Bayerjevi kadrovniki dolgo časa opazovali in spremljali njegov napredek. Šele dobre predstave na Svetovnem prvenstvu do 20 let 2007 so Bayerjevega direktorja Rudija Völlerja prepričale, da mlademu Čilencu ponudi podpis pogodbe.[4] Kluba sta se naposled domenila za 11 milijonov dolarjev odškodnine, pri čemer je Bayer za 70% last Vidalove pogodbe odštel 7,7 milijona dolarjev. Vidalov prestop je tako podrl rekord rojaka Matija Fernandeza, ki je oktobra 2006 za 9 milijonov dolarjev okrepil vrste španskega Villarreala.[5]

Vidal je zaradi poškodbe izpustil prvo tekmo sezone, a si je kmalu priboril mesto v začetni enajsterici, debitiral je 19. avgusta 2007 ob porazu v gosteh pri Hamburgu. Od prve minute je začel polovico Bayerjevih tekem v tisti sezoni, na svoji tretji tekmi na nemških tleh je že zatresel mrežo. V sezoni 2008/09 je bil eden najvidnejših mož Bayerja in je odigral ključno vlogo pri preboju Bayerja v finale nemškega pokala. 8. marca je na tekmi proti Bochumu utrpel pretres možganov, ki ga je od nogometnih zelenic oddaljil za cel mesec. Ob povratku se je vpisal med strelce ob Bayerjevi polfinalni zmagi s 4-1 nad Mainzom. Farmacevti so se nato v finalu srečali z bremenskim Werderjem in izgubili po golu Mesuta Özila.

Leta 2011 je prestopil k torinskemu Juventusu, kjer je podpisal 5 letno pogodbo[6].

Reprezentančna kariera[uredi | uredi kodo]

Vidal je Čile zastopal že na Južnoameriškem mladinskem prvenstvu (U20) 2007. Na turnirju v Paragvaju se je izkazal, saj je bil s šestimi zadetki drugi najuspešnejši strelec prvenstva. V moštvu je igral na položaju centralnega vezista in je Čilenski mladi reprezentanci pomagal do uvrstitve na Svetovno U20 prvenstvo 2007. Na tistem prvenstvu se je Čile tudi po Vidalovi zaslugi (dvakrat se je vpisal med strelce) uvrstil na končno tretje mesto. Levji delež k uspehu ekipe je prispeval predvsem v osmini finala, ko je dosegel zmagoviti zadetek proti izbrani vrsti Portugalske.[7] V članski reprezentanci je Vidal debitiral na prijateljski tekmi proti Venezueli, ki jo je Čile dobil z izidom 1-0. Odtlej je pod selektorjem Marcelom Bielso postal redni član čilenskega moštva, v južnoameriških kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo 2010 je odigral 11 tekem in dosegel 1 zadetek.[8] Bielsa ga je maja 2010 tudi uvrstil med potnike na Svetovno prvenstvo v JAR.

Reprezentančni zadetki[uredi | uredi kodo]

# Datum Prizorišče Nasprotnik Zadel za Končni izid Tekmovanje
1 5. september 2009 Santiago, Čile Flag of Venezuela.svg Venezuela 1–0 2–2 Kvalifikacije za Svetovno prvenstvo
2 17. november 2010 Santiago, Čile Flag of Uruguay.svg Urugvaj 2-0 2-0 Prijateljska tekma
3 4. julij 2011 San Juan, Argentina Flag of Mexico.svg Mehika 2-1 2-1 Copa América 2011

Dosežki[uredi | uredi kodo]

  • Apertura
  • 1. mesto: 2006, 2007
  • Clausura
  • 1. mesto: 2006

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. transfermarkt.com — 2000.
  2. FBref
  3. Argentine Soccer Database
  4. "Vidal na vidiku nemškega Bayerja". fifa.com. 2. april 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-04-09. Pridobljeno 2010-06-19. (angleško)
  5. "Bayer Leverkusen z odmevno okrepitvijo - obetavnim Čilencem Vidalom". iht.com. 28. april 2007. Arhivirano iz spletišča dne 2009-02-11. Pridobljeno 14. marec 2008.
  6. http://www.juventus.com/wps/wcm/connect/7b439f8a-44e0-4fac-8566-76ed6940866d/comunicato+22072011+vidal+ita.pdf?MOD=AJPERES&CACHEID=7b4[mrtva povezava]
  7. "Čile do brona". fifa.com. 22. julij 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2009-02-14. Pridobljeno 2010-06-19. (angleško)
  8. "Venezuela - Čile" (v španščini). CONMEBOL. 6. september 2009.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]