Apisov papirus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mumificirana Apisova glava
Apis je bil do smrti zemeljska podoba boga Ptaha,[1]
po smrti pa boga Ozirisa[1]

Apisov papirus je staroegipčanski zapis, povezan s svetim bikom Apisom.[2]

Jezik[uredi | uredi kodo]

Besedilo je napisano na papirusu v hieratsko-demotski pisavi in je delo dveh pisarjev.[3][4]

Datiranje[uredi | uredi kodo]

Prvi vir trdi, da je bil papirus napisan sredi 2. stoletja pr. n. št., drugi ga datira v obdobje 26. dinastije, tretji pa v 1. stoletje n. št.[2][3][5][6]

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Besedilo podrobno opisuje pogrebne obrede in postopek balzamiranja svetega bika Apisa, zlasti zadnje faze balzamiranja.[3][7]

Obred je trajal sedemdeset dni. Svečeniki, ki so opravljali obred, se v tem času niso smeli striči in kopati. Nositi so morali prav v ta namen izdelana oblačila in glasno objokovati, se prve štiri dni postiti, naslednjih šestinšestdeset dni pa niso smeli piti mleka in jesti mesa.[5]

Zgodovina preučevanja[uredi | uredi kodo]

Papirus je leta 1821 za Münz und Antikencabinet odkupil dr. Ernst August Burghart za 200 guldnov.[4]

Besedilo je prvi preučeval Heinrich Brugsch. Leta 1886 je von Bergmann objavil prvo fotolitografijo papirusa, leta 1920 pa Wilhelm Spiegelberg njegov prvi prevod. Papirus je od leta 1993 v lasti Kunsthistoriches Museum na Dunaju.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 G. Pinch. Egyptian Mythology: A Guide to the Gods, Goddesses, and Traditions of Ancient Egypt. Oxford University Press, 2004 (ponatis), 257 strani, ISBN 0195170245, Mythology. Pridobljeno 4. novembra 2015.
  2. ^ 2,0 2,1 Christina Riggs. Unwrapping Ancient Egypt: The Shroud, the Secret and the Sacredm, str. 81. Bloomsbury Publishing. ISBN 0857855077. Pridobljeno 2. julija 2015.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Vos R.L. The Apis Embalming Ritual - P. Vindob. 3873. Peeters publishers 1992, ISBN 978-90-6831-438-0. Pridobljeno 2. julija 2015.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 R. L. Vos. The Apis Embalming Ritual: P. Vindob. 3873. Volume 50 of Orientalia Lovaniensia analecta(pages - 1,3). Peeters Publishers 1993, 423 strani, ISBN 9068314386. Pridobljeno 2. julija 2015.
  5. ^ 5,0 5,1 D.K. Sharpes. Sacred Bull, Holy Cow: A Cultural Study of Civilization's Most Important Animal. Peter Lang publishing, 1. januar 2006, 302 strani ISBN 0820479020. Pridobljeno 2. julija 2015.
  6. ^ C.W. Schwabe. Cattle, Priests, and Progress in Medicine, str. 99. University of Minnesota Press, 26, maj 1978, 292 strani, ISBN 0816658676. Pridobljeno 2. julija 2015.
  7. ^ A.B. Lloyd. Herodotus, Book II: Commentary 1-98, str 136. Volume 43 Études préliminaires aux religions orientales dans l'Empire romain, BRILL, 1976, 397 strani , ISBN 9004041796. Pridobljeno 2. julija 2015.