Anton Homan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Anton Homan
Rojstvo30. junij 1895({{padleft:1895|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})
Smrt13. avgust 1972({{padleft:1972|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (77 let)
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicpravoznanec, univerzitetni učitelj, rudarski inženir

Anton Homan, slovenski pravnik in montanist, * 30. junij 1895, Škofja Loka, 13. avgust 1972, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

V krajih Leoben in Přibram je študiral rudarstvo, v slednjem je tudi diplomiral leta 1921. Nato je v Ljubljani študiral pravo, promoviral je leta 1941.

Med letoma 1922 in 1945 je bil zaposlen v rudnikih Trbovlje, Zagorje, Laško in Krapina. Leta 1945 je postal načelnik oddelka za nadzorstvo rudnikov pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo LR Slovenije v Ljubljani. Nato je leta 1948 postal direktor ljubljanskega Geološkega zavoda. Leta 1949 je postal izredni, leta 1961 pa redni profesor na oddelku za montanistiko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.

Imenovan je bil za častnega člana Zveze društev inženirjev in tehnikov Slovenije in za zaslužnega člana Zveze inženirjev, tehnikov, rudarjev, geologov in metalurgov Jugoslavije.

Delo[uredi | uredi kodo]

Ukvarjal se je z varnostnimi predpisi v rudarstvu in z organizacijo reševalnih služb v rudnikih. Kot sovtor je sodeloval pri nastanku knjige Reševalna služba v rudarstvu in metalurgiji (1961) (COBISS).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije - 4. zv. (1990) - Ljubljana : Mladinska knjiga