Ansud
Ansud | |
---|---|
Kralj Marija | |
Kralj Drugega marijskega kraljestva | |
Vladanje | okoli 2423 – 2416 pr. n. št. srednja kronologija |
Predhodnik | Ikun-Šamagan |
Naslednik | Sa'umu |
Rojstvo |
Ansud (bere se tudi Ianupu, Janup, Anubu, Gansud, Anusu in Hanusum),[1][2][3][4][5] je bil eden od prvih kraljev (lugal) Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli 2423-2416 pr. n. št.[6] Znan je po vojskovanju z mestno državo Ebla, omenjenem v pismu kasnejšega marijskega kralja Enna-Dagana.
Vladanje
[uredi | uredi kodo]Identiteta
[uredi | uredi kodo]Za koraldo (M. 4439), najdeno v Mariju, se je domnevalo, da je bila darilo urskega kralja Mesannepade marijskemu kralju Hanusumu (Gansudu).[7][8][9] Novi prevodi so pokazali, da je bila koralda darilo Mesannepadi kot sinu Meskalamduge:[10][11]
- 𒀭𒈗𒌦 𒈩𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕 𒈗 𒋀𒀊𒆠 𒌉 𒈩𒌦𒄭 𒈗 𒆧𒆠 𒀀 𒈬𒈾𒊒
- dlugal-kalam mes-an-ne2-pa3-da lugal uri5ki dumu mes-ug-du10 lugal kishki a munaru
- "Bogu Lugalkalamu ("vladar dežele", identificiran kot Dagan ali Enlil), Mesannepada, kralj Ura, sin Meskalamduga, kralja Kiša, je posvetil to koraldo."
Kako je koralda prišla Mari, ni jasno, vsekakor pa kaže na takratne povezave med Urom in Marijem.[9] Koralda je bila najdena v vrču, v katerem so bili tudi drugi predmeti iz Ura ali Kiša.[17]
Pismo Enna-Dagana je izjemno težko brati.[18] Beseda "Sa'umu" je v treh odstavkih pisma.[3] V drugem in tretjem odstavku se nanaša na Ansudovega naslednika Sa'umuja.[3][19] "Sa'umu" v prvem odstavku je Giovanni Pettinato prebral kot besedo anudu,[3] ki jo je Alfonso Archi prepoznal kot osebno ime vladarja Anubuja. Pri prepoznavanju si je pomagal s Seznamom sumerskih kraljev, ki vsebuje tudi kralje Marija in kralja Anbuja kot prvega monarha dinastije.[3] Po mnenju Michaela Astourja se beseda bere Anusu (Ansud) in je povezano s kraljem Hanusumom.[5]
Vojni pohodi
[uredi | uredi kodo]V Ansudovem pismu je zapis, da je porazil eblaitska vazalna mesta Aburu, Ilgi in Belan.[1] Omenjeno je tudi, da je za seboj pustil ruševine tudi v Labananskih gorah,[1] ki jih je Pettinato prepoznal kot libanonske.[20] Astour trdi, da je njegova domneva geografsko nemogoča. [20]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Davide Nadali (2007)."Monuments of War, War of Monuments: Some Considerations on Commemorating War in the Third Millennium BC". Orientalia 76 (4): 354. Pridobljeno 24. aprila 2015.
- ↑ Joan Aruz; Ronald Wallenfels (2003). Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. str. 463. ISBN 9781588390431.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Cyrus Herzl Gordon; Gary Rendsburg; Nathan H. Winter (2002). Eblaitica 4: 57. ISBN 9781575060606.
- ↑ Nakl. Ceskoslovenské akademie věd (1969). Archiv Orientální, Volume 37 (francosko). str. 623.
- ↑ 5,0 5,1 Cyrus Herzl Gordon; Gary Rendsburg; Nathan H. Winter (2002). Eblaitica 4: 58. ISBN 9781575060606.
- ↑ William J. Hamblin (2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC. str. 242. ISBN 9781134520626.
- ↑ Mario Liverani (2013). The Ancient Near East: History, Society and Economy. str. 117. ISBN 9781134750849.
- ↑ Parrot, André (1965). "Les Fouilles de Mari". Syria, 220.
- ↑ 9,0 9,1 Orientalia, 38: 358. Gregorian Biblical BookShop.
- ↑ 10,0 10,1 Opis s fotografijo: Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 143. ISBN 978-1-58839-043-1.
- ↑ 11,0 11,1 Orientalia, 73: 183. Gregorian Biblical BookShop.
- ↑ Orientalia 73. Gregorian Biblical BookShop.
- ↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
- ↑ Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. 2003. ISBN 978-1-58839-043-1.
- ↑ "Mission archéologique de Mari" 4: 44, sl. 35, str. 53, sl. 36.
- ↑ Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus (v angleščini). Metropolitan Museum of Art. 2003. ISBN 978-1-58839-043-1.
- ↑ Matthews, Donald M. (1997). The Early Glyptic of Tell Brak: Cylinder Seals of Third Millennium Syria. Saint-Paul. str. 108. ISBN 978-3-525-53896-8.
- ↑ Martha A. Morrison; David I. Owen (1987). General Studies and Excavations at Nuzi 9/1. str. 12. ISBN 9780931464089.
- ↑ Douglas Frayne (2008). Pre-Sargonic Period: Early Periods, Volume 1 (2700-2350 BC). str. 761. ISBN 9781442690479.
- ↑ 20,0 20,1 Cyrus Herzl Gordon; Gary Rendsburg (1992). Eblaitica 3: 29. ISBN 9780931464348.
Ansud Rojen: neznano Umrl: neznano
| ||
Vladarski nazivi | ||
---|---|---|
Predhodnik: Ikun-Šamagan (?) |
Kralj Marija okoli 2423–2416 pr. n. št. |
Naslednik: Sa'umu |