Ankilozirajoči spondilitis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ankilozirajoči spondilitis
Sopomenkeankilotični spondilitis, ankilozirajoči spondilartritis, Behterjevova bolezen, morbus Behterjev, spondylarthritis ankylosans, spondylarthritis Behterjev, spondylitis ankylopoetica, spondylitis ankylosans[1]
Okostje iz 6. stoletja z vidno zraščenimi vretenci, kar je znak hude oblike ankilozirajočega spondilitisa
Specialnostrevmatologija
Simptomibolečina v hrbtu, okorelost sklepov[2]
Običajni začetekzgodnja odraslost[2]
Trajanjedolgotrajna bolezen[2]
Vzrokineznani[2]
Diagnostični postopkina osnovi simptomatike, slikanje telesa, krvne preiskave[2]
Zdravljenjezdravila, telesna vadba, fizioterapija
ZdravilaNSPVZ, kortikosteroidi, imunomodulirajoči antirevmatiki,[2] zaviralci TNF
Pogostost0,1 do 1,8%[3]

Ankilozirajoči spondilitis (ali ankilozirajoči spondilartritis) je kronična sistemska vnetna revmatična bolezen,[1] ki spada med artritise in pri kateri je prisotno dolgotrajno vnetje sklepov hrbtenice.[2] Prizadene sakroiliakalna (križnično-črevnična) sklepa in hrbtenico, redkeje velike periferne sklepe;[1] lahko so prizadeti tudi na primer kolk in rame.[2] Na hrbtenici povzroči zakostenjevanje (osifikacijo) vezivnih struktur in pogosto ankilozo (bolezensko zatrdelost) medvretenčnih sklepov.[1] Nekateri bolniki imajo tudi težave z očmi in prebavili.[2] Značilen simptom ankilozirajočega spondilitisa je bolečina v hrbtu, ki se pogosto javlja v presledkih.[2] Okorelost prizadetih sklepov se sčasoma praviloma slabša.[2][4]

Vzrok bolezni ni pojasnjen, verjetno pa gre za preplet dednih in okolijskih dejavnikov.[2] Pri večini bolnikov je prisoten antigen HLA-B27.[1][5] Vzročni mehanizem je verjetno povezan z avtoimunim ali avtoinflamatornim dogajanjem.[6] Diagnoza temelji predvsem na značilnih simptomih, v pomoč so pa tudi slikovne metode in krvne preiskave.[2] Ankilozirajoči spondilitis je vrsta seronegativnih spondiloartropatij, kar pomeni, da v krvi ni zaznavnih protiteles proti revmatoidnem dejavniku.[2]

Zdravljenja, ki bi povzročilo ozdravitev, ne poznamo,[2] možno pa je lajšanje simptomov in preprečevanje napredovanja bolezni.[2] Zdravljenje zajema zdravila, telesno vadbo, fizioterapijo, v redkejših primerih pa tudi operativni poseg.[2] Med zdravili se uporabljajo nesteroidna protivnetna zdravila (NSPVZ), kortikosteroidi, imunomodulirajoči antirevmatiki (na primer sulfasalazin) in biološka zdravila (na primer zaviralci TNF).[2]

Bolezen prizadene 0,1–1,8 % prebivalstva.[3] Običajno nastopi v zgodnji odrasli dobi.[2] Pogostnost bolezni je podobna pri obeh spolih. V preteklosti je veljalo, da je bolezen trikrat pogostejša pri moških, kar so ugotovili na osnovi diagnostike z rentgenskim slikanjem. Pri moških obstaja večja verjetnost za spremembe na kosteh, ki so jih prepoznali s takim slikanjem. Sčasoma se je v diagnostiki začelo uporabljati slikanje z magnetno resonanco, ki omogoča tudi prepoznavo vnetja, ki pa je pogostejše pri ženskah.[7] Bolezen so prvič opisali v 17. stoletju, vendar že okostja egipčanskih mumij kažejo na prisotnost ankilozirajočega spondilitisa.[8]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Značilen simptom ankilozirajočega spondilitisa je bolečina v hrbtu.[2] Lahko se javlja v presledkih,[2] običajno pa je bolečina stalna, pri gibanju pa se stanje za razliko od mehanično povzročene bolečine v hrbtu izboljša.[9] Običajno najprej prizadene sakroiliakalna (križnično-črevnična) sklepa in hrbtenico,[1] od tam pa bolečina seva v stegni in prsni koš.[9] Redkeje velike periferne sklepe;[1] lahko so prizadeti tudi na primer kolk in rame.[2] Na hrbtenici povzroči zakostenjevanje (osifikacijo) vezivnih struktur in pogosto ankilozo (bolezensko zatrdelost) medvretenčnih sklepov.[1]

Nekateri bolniki imajo tudi težave z očmi in prebavili.[2] Pri 25 % bolnikov se pojavi vnetje očesne šarenice in ciliarnika (iridociklitis). Praviloma je prizadeto eno oko, ki je rdeče, zelo boleče, se solzi, je občutljivo na svetlobo, prisoten pa je moten vid.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5539468/spondilartritis?query=spondilartritis&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 29. 6. 2020.
  2. ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 2,18 2,19 2,20 2,21 2,22 »Questions and Answers about Ankylosing Spondylitis«. NIAMS. Junij 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2016. Pridobljeno 28. septembra 2016.
  3. ↑ 3,0 3,1 Khan MA (2009). Ankylosing Spondylitis (v angleščini). Oxford University Press. str. 15. ISBN 9780195368079. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2017.
  4. ↑ »Ankylosing spondylitis«. GARD. 9. februar 2015. Arhivirano iz spletišča dne 2. oktobra 2016. Pridobljeno 28. septembra 2016.
  5. ↑ Sheehan NJ (Januar 2004). »The ramifications of HLA-B27«. Journal of the Royal Society of Medicine. 97 (1): 10–14. doi:10.1258/jrsm.97.1.10. PMC 1079257. PMID 14702356.
  6. ↑ Smith JA (Januar 2015). »Update on ankylosing spondylitis: current concepts in pathogenesis«. Current Allergy and Asthma Reports. 15 (1): 489. doi:10.1007/s11882-014-0489-6. PMID 25447326. S2CID 24623808.
  7. ↑ https://nass.co.uk/about-as/as-facts-and-figures/ Arhivirano 2020-07-02 na Wayback Machine., vpogled: 2. 7, 2020.
  8. ↑ Boos N, Aebi M (2008). Spinal Disorders: Fundamentals of Diagnosis and Treatment (v angleščini). Springer Science & Business Media. str. 25. ISBN 9783540690917. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2017.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/I-01.pdf Arhivirano 2020-11-24 na Wayback Machine. Zupančič M. Ankilozirajoči spondilitis. Navodila za bolnike. Združenje zdravnikov družinske medicine in Zavod za razvoj družinske medicine, vpogled: 2. 7. 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ankilozirajoči_spondilitis&oldid=6132296«