Ankilozirajoči spondilitis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ankilozirajoči spondilitis
Sopomenkeankilotični spondilitis, ankilozirajoči spondilartritis, Behterjevova bolezen, morbus Behterjev, spondylarthritis ankylosans, spondylarthritis Behterjev, spondylitis ankylopoetica, spondylitis ankylosans[1]
0510 Spondylitis ankylosans (morbus bechterew) anagoria.JPG
Okostje iz 6. stoletja z vidno zraščenimi vretenci, kar je znak hude oblike ankilozirajočega spondilitisa
Specializacijarevmatologija
Simptomibolečina v hrbtu, okorelost sklepov[2]
Običajni začetekzgodnja odraslost[2]
Trajanjedolgotrajna bolezen[2]
Vzrokineznani[2]
Diagnostične metodena osnovi simptomatike, slikanje telesa, krvne preiskave[2]
Zdravljenjezdravila, telesna vadba, fizioterapija
ZdravilaNSPVZ, kortikosteroidi, imunomodulirajoči antirevmatiki,[2] zaviralci TNF
Pogostost0,1 do 1,8%[3]

Ankilozirajoči spondilitis (ali ankilozirajoči spondilartritis) je kronična sistemska vnetna revmatična bolezen,[1] ki spada med artritise in pri kateri je prisotno dolgotrajno vnetje sklepov hrbtenice.[2] Prizadene sakroiliakalna (križnično-črevnična) sklepa in hrbtenico, redkeje velike periferne sklepe;[1] lahko so prizadeti tudi na primer kolk in rame.[2] Na hrbtenici povzroči zakostenjevanje (osifikacijo) vezivnih struktur in pogosto ankilozo (bolezensko zatrdelost) medvretenčnih sklepov.[1] Nekateri bolniki imajo tudi težave z očmi in prebavili.[2] Značilen simptom ankilozirajočega spondilitisa je bolečina v hrbtu, ki se pogosto javlja v presledkih.[2] Okorelost prizadetih sklepov se sčasoma praviloma slabša.[2][4]

Vzrok bolezni ni pojasnjen, verjetno pa gre za preplet dednih in okolijskih dejavnikov.[2] Pri večini bolnikov je prisoten antigen HLA-B27.[1][5] Vzročni mehanizem je verjetno povezan z avtoimunim ali avtoinflamatornim dogajanjem.[6] Diagnoza temelji predvsem na značilnih simptomih, v pomoč so pa tudi slikovne metode in krvne preiskave.[2] Ankilozirajoči spondilitis je vrsta seronegativnih spondiloartropatij, kar pomeni, da v krvi ni zaznavnih protiteles proti revmatoidnem dejavniku.[2]

Zdravljenja, ki bi povzročilo ozdravitev, ne poznamo,[2] možno pa je lajšanje simptomov in preprečevanje napredovanja bolezni.[2] Zdravljenje zajema zdravila, telesno vadbo, fizioterapijo, v redkejših primerih pa tudi operativni poseg.[2] Med zdravili se uporabljajo nesteroidna protivnetna zdravila (NSPVZ), kortikosteroidi, imunomodulirajoči antirevmatiki (na primer sulfasalazin) in biološka zdravila (na primer zaviralci TNF).[2]

Bolezen prizadene 0,1–1,8 % prebivalstva.[3] Običajno nastopi v zgodnji odrasli dobi.[2] Pogostnost bolezni je podobna pri obeh spolih. V preteklosti je veljalo, da je bolezen trikrat pogostejša pri moških, kar so ugotovili na osnovi diagnostike z rentgenskim slikanjem. Pri moških obstaja večja verjetnost za spremembe na kosteh, ki so jih prepoznali s takim slikanjem. Sčasoma se je v diagnostiki začelo uporabljati slikanje z magnetno resonanco, ki omogoča tudi prepoznavo vnetja, ki pa je pogostejše pri ženskah.[7] Bolezen so prvič opisali v 17. stoletju, vendar že okostja egipčanskih mumij kažejo na prisotnost ankilozirajočega spondilitisa.[8]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Značilen simptom ankilozirajočega spondilitisa je bolečina v hrbtu.[2] Lahko se javlja v presledkih,[2] običajno pa je bolečina stalna, pri gibanju pa se stanje za razliko od mehanično povzročene bolečine v hrbtu izboljša.[9] Običajno najprej prizadene sakroiliakalna (križnično-črevnična) sklepa in hrbtenico,[1] od tam pa bolečina seva v stegni in prsni koš.[9] Redkeje velike periferne sklepe;[1] lahko so prizadeti tudi na primer kolk in rame.[2] Na hrbtenici povzroči zakostenjevanje (osifikacijo) vezivnih struktur in pogosto ankilozo (bolezensko zatrdelost) medvretenčnih sklepov.[1]

Nekateri bolniki imajo tudi težave z očmi in prebavili.[2] Pri 25 % bolnikov se pojavi vnetje očesne šarenice in ciliarnika (iridociklitis). Praviloma je prizadeto eno oko, ki je rdeče, zelo boleče, se solzi, je občutljivo na svetlobo, prisoten pa je moten vid.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5539468/spondilartritis?query=spondilartritis&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 29. 6. 2020.
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 2,18 2,19 2,20 2,21 2,22 "Questions and Answers about Ankylosing Spondylitis". NIAMS. junij 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 Septembra 2016. Pridobljeno dne 28. 9. 2016.
  3. 3,0 3,1 Khan MA (2009). Ankylosing Spondylitis (angleščina). Oxford University Press. str. 15. ISBN 9780195368079. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. 9. 2017.
  4. "Ankylosing spondylitis". GARD. 9. 2. 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. 10. 2016. Pridobljeno dne 28. 9. 2016.
  5. Sheehan NJ (januar 2004). "The ramifications of HLA-B27". Journal of the Royal Society of Medicine. 97 (1): 10–14. doi:10.1258/jrsm.97.1.10. PMC 1079257. PMID 14702356.
  6. Smith JA (januar 2015). "Update on ankylosing spondylitis: current concepts in pathogenesis". Current Allergy and Asthma Reports. 15 (1): 489. doi:10.1007/s11882-014-0489-6. PMID 25447326.
  7. https://nass.co.uk/about-as/as-facts-and-figures/, vpogled: 2. 7, 2020.
  8. Boos N, Aebi M (2008). Spinal Disorders: Fundamentals of Diagnosis and Treatment (angleščina). Springer Science & Business Media. str. 25. ISBN 9783540690917. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. 9. 2017.
  9. 9,0 9,1 9,2 http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/I-01.pdf Zupančič M. Ankilozirajoči spondilitis. Navodila za bolnike. Združenje zdravnikov družinske medicine in Zavod za razvoj družinske medicine, vpogled: 2. 7. 2020.