Andezin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Andezin
Splošno
Kategorija VIII. skupina – Silikati,
podrazred: tektosilikati,
skupina: glinenci
Kemijska formula (Ca,Na)(Al,Si)4O8, razmerje Ca/(Ca + Na) je 30 - 50%
Strunzova klasifikacija 09.FA.35
Klasifikacija DANA 76.01.03.03
Kristalna simetrija Triklinski pinakoid (1), prostorska skupina C 1
Osnovna celica a = 8,155 Å, b = 12,9 Å,
c = 9,16 Å, Z = 6,
α = 93,917°, β = 116,3333°,
γ = 89,166° V = 861,52 Å3
Lastnosti
Molekulska masa 268,62 g/mol
Barva Bela, siva, zelena, rumena, meseno rdeča
Kristalni habit Masiven ali zrnat, kristali, veliki do 2 cm, so redki
Dvojčičenje Običajno po albitnem, periklinskem in karlovarskem zakonu dvojčičenja
Razkolnost Popolna na {001}, dobra na {010}
Lom Neraven do školjkast
Žilavost Krhek
Trdota 6 - 6,5
Sijaj Podsteklast do bisern
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren do prosojen
Gostota 2,66 – 2,68 g/cm3, povprečna 2,67 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (+/-)
Lomni količnik nα = 1,543 – 1,554,
nβ = 1,547 – 1,559,
nγ = 1,552 – 1,562
Pleohroizem Brezbarven
Kot 2V Izmerjen 76 - 83°
Ultravijolična fluorescenca Ne fluorescira
Diagnostične značilnosti Zahteva optično/kemijsko analizo
Drugo IMA ga ni odobrila kot samostojen mineral
Sklici [1][2][3]

Andezin je tektosilikatni mineral iz niza trdnih raztopin plagioklaznih glinencev. Njegova kemijska formula je (Ca,Na)(Al,Si)4O8. Razmerje Ca/(Ca+Na), se pravi delež anortitne komponente, je 30 - 50%, zato se njegova formula lahko zapiše tudi kot Na0,7-0,5Ca0,3-0,5Al1,3-1,5Si2,7-2,5O8.[1]

Palioklani glinenci so zvezen niz trdnih raztopin, zato natančna identifikacija posameznega minerala zahteva podrobno študijo optičnih lastnosti, kemijsko analizo ali meritev gostote.[4]

Odkritje in poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Andezin je bil prvič opisan leta 1841, ko so ga odkrili v rudniku Marmato v Kolumbiji.[2][3] Ime je dobil po Andih, ker se zelo pogosto pojavlja v andezitskih lavah v tem gorovju.[1][4]

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Andezit se pojavlja v srednjih magmatskih kamninah kot so diorit, sienit in andezit. Njegovo značilno nahajalšče so metamorfne kamnine od granulitov do amfibolitskih facij, v katerih ima po navadi pertitsko teksturo. Pojavlja se tudi v sedimentnih kamninah, v katerih ima obliko obrabljenjih zrn. Poogosti pridruženi minerali so kalijevi glinenci, biotit, rogovača in magnetit.[1]

Ponarejanje andezina[uredi | uredi kodo]

Na začetku 2000. let so se v ZDA pojavile nenormalno velike količine surovega rdečega andezina, ki so v industriji poldragih kamnov sprožile alarm in preverjanje njegove pristnosti.[5][6]

Gemologi so leta 2008 obiskali rudnike rdečega andezina v Tibetu in potrdili njegovo pristnost. Obiskali so tudi rudnike svetlo rumenega andezina v Notranji Mongoliji (Ljudska republika Kitajska) in ugotovili, da iz njega z difuzijo bakra proizvajajo ponarejen rdeč andezin.[7] Razlike med pristnim tibetanskim in ponarejenim mongolskim andezinom se na enostaven način ne da ugotoviti.

Arheološke najdbe iz andazita v Andih južne Amerike[uredi | uredi kodo]

Arheologi so ugotovili da je piramida v Tiahanaku v Boliviji zgrajena iz velikih obdelanih klad iz andazita. Iz enake kamenine so tudi velika Sončna vrata z vklesanimi astrološkimi znaki in letnim koledarjem. Mesto je bilo zapuščeno leta 1150 n.št. verjetno zaradi katastrofalne suše.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]