Pojdi na vsebino

Ana Legniška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ana Legniška
Velika vojvodinja žena Poljske
Tenure1238–1241
Vojvodinja žena Šlezije
Tenure1238–1252
Rojstvo1203[1]/1204[navedi vir]
Praga[2]
Smrt26. junij 1265 (60–61  let)
Vroclav
ZakonecHenrik II. Pobožni
PotomciKonstanca, vojvodinja Kujavije
Boleslav II. Rogati
Mješko, vojvoda Lubusza
Henrik III. Beli
Konrad I. Šlezijsko-Glogovski
Elizabeta, vojvodinja Velikopoljske
Ladislav Sazburški
Vladarska rodbinaPřemyslidi
OčeOtokar I. Češki
MatiKonstanca Ogrska

Ana Legniška (češko Anna Lehnická, poljsko Anna Przemyślidka) iz češke dinastije Přemyslidov je bila od leta 1238 do 1241 vojvodinja Šlezije in po poroki s Henrikom II. Pobožnim od leta 1238 do 1252 velika vojvodinja žena Poljske, * okoli 1203[1]/1204, verjetno Praga, † 26. junij 1265.

Skupnost frančiškanskih redovnic v opatiji svete Klare Praške v Vroclavu jo je slavila kot svojo ustanoviteljico in zavetnico.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Ana je bila rojena verjetno v Pragi kot hčerka češkega kralja Otokarja I. in njegove druge žene Konstance Ogrske.[1] Njena stara starša po materini strani sta bila ogrski kralj Béla III. in njegova prva žena Agneza Antioška. Stara starša po očetovi strani sta bila kralj Vladislav II. Češki in Judita Turingijska. Bila je sestra frančiškanske nune Neže Češke.

Ko je bila stara okoli dvanajst let (leta 1216) so jo poročili s princem Henrikom II. Pobožnim, članom šlezijske veje dinastije Pjastov, sinom in dedičem vojvode Henrika I. Bradatega.[3] Med notranjepolitičnimi boji so šlezijski Pjasti po atentatu na velikega vojvodo Lešeka I. Belega leta 1227 pridobili velike dele poljskih ozemelj. Henrik Bradati je leta 1231 podedoval vojvodino Velikopoljsko, naslednje leto pa je dobil še Seniorat in poljski prestol v Krakovu. Po njegovi smrti 19. marca 1238 ga je nasledil njegov sin Henrik II., sovladar v šlezijskih deželah od leta 1226.

Hedvika Andeška krsti svojega vnuka Boleslava II. Rogatega; krstu prisostvuje Ana Legniška

Ana je 9. aprila 1241 ovdovela,[1] ko je njen mož padel v boju z Mongoli v bitki pri Legnici. Naslednja leta je bila predvsem regentka svojega sina Boleslava II. in njegovih bratov.[4] Ko je krakovski prestol prešel na vojvodo Konrada I. Mazovskega, šlezijski Pjasti niso uspeli obdržati svoje oblasti v poljskih deželah

8. maja 1242 sta Ana in njen sin ustanovila benediktinsko opatijo Krzeszów (Grüssau). Vojvodinja vdova je nato ustanovila še samostan frančiškanskih sester sv. Klare v Vroclavu.[4]

Po besedilu, znanem kot Notæ Monialium Sanctæ Claræ Wratislaviensium (Zapisi redovnic sv. Klare iz Vroclavu),[5] je Ana umrla leta 1265 in bila pokopana v nunskem koru kapele sv. Hedvike v samostanu sv. Klare v Vroclavu.

Po pisanju zgodovinarja Gáborja Klaniczaya so jo na Poljskem častili kot svetnico, čeprav ni bila nikoli kanonizirana.[1]

Otroci

[uredi | uredi kodo]

Ana in Henrik sta imela deset[4] otrok:

  • Gertrudo (ok. 1218/1220 – 23./30. april 1247), poročeno leta 1232 z Boleslavom I. Mazovskim,
  • Konstanco (ok. 1221 – ok. 21. februarja 1257), poročeno leta 1239 s Kazimirjem I. Kujavskim,
  • Boleslava II. Rogatega/Plešastega (ok. 1220 – 25./31. december 1278),
  • Mješka (ok. 1223/1227 – 1242),
  • Henrika III. Belega (1227/1230 – 3. december 1266),
  • Konrada Głogovskega (1228/1231 – 6. avgust ok. 1274),
  • Elizabeto (ok. 1232 – 16. januar 1265), poročeno leta 1244 s Przemyslom I. Velikopoljski,
  • Nežo Trebniško[6] (ok. 1236 – 14. maj po 1277), ki jo je mati pustila pri frančiškanskih sestra v samostanu sv. Klare v Vroclavu,
  • Vladislava (1237 – 27. april 1270), kanclerja Češke, knezoškofa Bamberga in Passau in knezoškofa Salzburga, in
  • Hedviko (ok. 1238/1241 – 3. april 1318), opatinjo samostana sv, Klare v Vroclavu.

Po dolgotrajnih dinastičnih bojih so Anini mlajši sinovi zahtevali svoje pravice do spodnješlezijske dežele. Henrik III. je po razdelitvi šlezijskih dežel leta 1248 vladal kot vojvoda Vroclava, medtem ko je Boleslav II. vladal kot vojvoda Legnice. Od leta 1251 je Konrad I. vladal kot prvi šlezijski vojvoda Glogova. Aninega sina Vladislava/Ladislava je češki kralj Otokar I. leta 1256 imenoval za kanclerja. Leta 1257 je bil izvoljen za knezoškofa Bamberga in Passaua in leta 1265 za knezoškofa Salzburga.

Predniki

[uredi | uredi kodo]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Vratislav II. Češki
 
 
 
 
 
 
 
8. Vladislav I. Češki
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Svetoslava Poljska
 
 
 
 
 
 
 
4. Vladislav II. Češki
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Henrik I. Berg-Schelklingenski
 
 
 
 
 
 
 
9. Richeza Berška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Adelajda Mochentalska
 
 
 
 
 
 
 
2. Otokar I. Češki
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Kudvik Skakač
 
 
 
 
 
 
 
10. Ludvik I., mejni grof Turingije
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Adelajda Stadska
 
 
 
 
 
 
 
5. Judita Turingijska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Giso IV. Gudensberški
 
 
 
 
 
 
 
11. Hedvika Gudensberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Kunigunda Bilsteinska
 
 
 
 
 
 
 
1. Ana Legniška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Béla II. Ogrski
 
 
 
 
 
 
 
12. Géza II. Ogrski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Jelena Vukanović
 
 
 
 
 
 
 
6. Béla III. Ogrski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Mstislav I. Kijevski
 
 
 
 
 
 
 
13. Evfrozina Kijevska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Ljubava Dmitrijevna
 
 
 
 
 
 
 
3. Konstanca Ogrska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Henrik Châtillonski
 
 
 
 
 
 
 
14. Raynald Châtillonski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Ermengarda Montjayska
 
 
 
 
 
 
 
7. Agneza Antioška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Bohemund II. Antioški
 
 
 
 
 
 
 
15. Konstanca Antioška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Alica Antioška
 
 
 
 
 
 


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Klaniczay 2002, str. 204.
  2. Record #138603197 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. Klaniczay 2002, str. ;204–205.
  4. 4,0 4,1 4,2 Klaniczay 2002, str. 205.
  5. »Notæ Monialium Sanctæ Claræ Wratislaviensium v Monumenta Germania Historica, Scriptores, XIX, str. 534«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. oktobra 2017. Pridobljeno 8. marca 2015.
  6. Jordan, McNab & Ruiz 2015, str. 37.
Ana Legniška
Rojen: 1204 Umrl: 26. junij 1265
Nazivi za člane kraljevske družine
Predhodnik: 
Hedvika Andeška
Velika vojvodinja žena Poljske
1238–1241
Naslednik: 
Agafija Svjatoslavovna