Aleksandra Marinina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Aleksandra Marinina
Portret
Rojstvo16. junij 1957({{padleft:1957|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (62 let)
Lvov, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza[1]
DržavljanstvoFlag of Russia.svg Rusija
Poklicpisateljica, pravnica
Spletna stran
marinina.ru

Aleksándra Marínina (rusko Алекса́ндра Мари́нина; rojena kot Marína Anatóljevna Alekséjeva (Мари́на Анато́льевна Алексе́ева)), ruska pisateljica, * 15. junij 1957, Lvov, Ukrajina.

Je uspešna avtorica detektivskih romanov. Napisala je okoli 36 romanov, v večini z Anastazijo Kamensko v glavni vlogi detektivke. Njene detektivke so prevedene v več kot 20 jezikov in prirejene v več televizijsko serijo (več letnikov) »Nastja Kamenska«.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Starša sta bila pravnika. Od leta 1957 do leta 1971 je živela in se šolala v Leningradu (sedaj Sankt Petersburg), nato pa v Moskvi, kjer je dokončala študij na pravni fakulteti moskovske Državne univerze Lomonosova. V službo je bila razporejena na ministrstvo za notranje zadeve, kjer je delala kot strokovna sodelavka. Specializirala se je za študij osebnosti prestopnikov s psihičnimi anomalijami in je leta 1986 uspešno zagovarjala disertacijo za kandidata znanosti s tega področja. Objavila je okoli 30 strokovnih del. Leta 1998 se je odpovedala službi v činu miličniškega podpolkovnika.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Objavila je okoli 30 detektivskih romanov,[2] od tega 27 z Nastjo Kamensko v vlogi glavne detektivke, in 3 romanov drugih zvrsti. Napisala je tudi nekaj krajših zgodb in dve odrski deli - komedije.

Romani A. Marinine so prevedeni v 27 jezikov.

Slovenski prevodi[uredi | uredi kodo]

Naslednja dela je založila »Založba Mladinska knjiga«:

  • Posmrtna podoba (Посмертный образ), (2000, prevajalka Lijana Dejak)
  • Igra na tujem polju (Игра на чужом поле),(2001 prevajalka Lijana Dejak)
  • Tuja maska (Чужая маска) (2001 prevajalka Lijana Dejak)
  • Smrt in kanček ljubezni (Смерть и немного любви) (2002, prevajalec Miha Lampreht),

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]