Pojdi na vsebino

Aleksander Sergejevič Jakovljev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aleksander Sergejevič Jakovljev
Rojstvo19. marec (1. april) 1906
Moskva[1]
Smrt22. avgust 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[2][3][…] (83 let)
Moskva
PripadnostSovjetska zveza Sovjetska zveza
Rod/službaSovjetsko vojno letalstvo
ČinGeneralpolkovnik
Podpis

Aleksander Sergejevič Jakovljev [aleksánder sergéjevič jakóvljev] (rusko Алекса́ндр Серге́евич Я́ковлев), ruski letalski inženir, letalski konstruktor in general, * 1. april (19. marec, ruski koledar) 1906, Moskva, Rusija, † 22. avgust 1989, Moskva.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Jakovljev je bil eden od osnovalcev sovjetske izdelave letal, jadralnega letenja in letalskega športa. Svoje prvo jadralno letalo AVF-10 (АВФ-10) je izdelal leta 1924 in ultralahko letalo AIR-1 (АИР-1) leta 1927. Jadralno letalo AVF-10 je prvič vzletelo 15. septembra 1924 in se je odlično izkazalo v zraku.

Leta 1918 je začel službovati v Rdeči armadi.

Od leta 1924 je delal kot strokovnjak za motorje, nato pa je leta 1927 začel študirati na akademiji Žukovski. Tu je diplomiral leta 1931. Najprej je bil inženir v letalski tovarni, kjer so leta 1932 ustanovili konstrukcijski biro za lahko letalstvo.

Leta 1934 je ustanovil Konstrukcijski biro Jakovljeva kot OKB-115 (ОКБ-115). Leta 1935 je v letalski tovarni postal glavni konstruktor, med letoma 1956 in 1984 pa je bil vodja konstrukcije letal v Biroju Jakovljeva.

Med 2. svetovno vojno je ta oddelek skonstruiral in izdelal znamenita bojna letala, na katerih je letelo veliko sovjetskih letalskih asov. Med letoma 1940 in 1946 je bil podpredsednik letalske industrije.

Biro Jakovljeva je izdelalo več kot 200 tipov in izvedenk letal, in od tega dobrih 100 serijskih. Na letalih Jakovljev so dosegli 74 svetovnih rekordov.

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Odlikovanja in nagrade

[uredi | uredi kodo]



  1. Яковлев Александр Сергеевич // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  2. Brockhaus Enzyklopädie
  3. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  4. Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.