Akoš Dončec
| Akoš Dončec | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 9. november 1988 (37 let) |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Madžarska Slovenija Ljudska republika Madžarska[d] |
| Poklic | prevajalec, jezikoslovec, slovenist, pisatelj, vzgojitelj |
Akoš Anton Dončec (madžarsko Doncsecz Ákos Antal), madžarsko-slovenski jezikoslovec in prevajalec, * 1988, Verica-Ritkarovci, Porabje, Madžarska.
Porabski Slovenec Akoš Dončec je slovenist, ki se posveča prekmurščini, zgodovini in kulturi Prekmurja in Porabja. Njegov ded je bil Karel Dončec, izjemen mojster porabskega lončarstva.[1] Doma je iz vasi Verica-Ritkarovci v občini Monošter, Madžarska. V Sombotelu je končal prvostopenjski študij slovenistike. Leta 2017 se je vpisal na študij slovenskega jezika in književnosti na drugostopenjskem študiju Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Leta 2021 je končal 2. stopnjo.
Išče zgodovinske in jezikovne stike med prekmurščino in kajkavščino, raziskuje pa tudi gradiščansko hrvaščino in vzhodno štajerščino. Leta 2018 je v prekmurščino prevedel knjigo Mali princ Antoina de Saint-Exupéryja, ki je vključena v prekmursko bralno značko.
Posveča se tudi zbiranju prekmurskih besed iz vseh prekmurskih podnarečij. Zbira besede, izraze, o katerih sprašuje govorce ali jih najde v starejših prekmurskih besedilih in raziskuje njihovo živost. Do leta 2024 mu je uspelo zbrati in zapisati že okrog trideset tisoč prekmurskih besed. Njegova ideja je ustvariti multifunkcionalen slovar, ki vsebuje vse možne izraze za isto pojavnost, da bodo pod eno iztočnico zbrane vse variante, ki se pojavljajo v prekmurskih govorih. Obenem v slovar vključi tudi stare, v nekdanjem prekmurskem knjižnem jeziku ohranjene izraze, ki jih ni v živem govoru, ampak so današnjemu govorcu še razumljivi. Dončec se zavzema, da bi prekmurščino v pisani besedi poenotili na način, da se uvedejo določena pravila za zapis.[2] Zavzema se za to, da bi bila prekmurščina obvezni predmet v prekmurskih šolah in ne zgolj izbirna možnost.[3]
Objavlja prispevke v časopisu Porabje in vodi radijsko oddajo Naša sladka rejč na Radiu Monošter. Odločno se postavlja proti ločevanju Porabja in Prekmurja, ki ga vidi kot zgodovinsko in kulturno škodljivo slovenskemu jeziku in identiteti v Porabju.[4]
Dela
[uredi | uredi kodo]- Lyubi blisnyega tvojega, kakti szamoga tebe/Lübi bli'znyega tvojega, kak szamoga szebè - spodobnosti med kajkavskov Vrhovčevov biblijov, prevodi Ignaca Kristijanovića pa Števanom i Miklošom Küzmičom (2013)
- Tí szi, sítek, pout, pravicza, i vsze vüpanye (2015)
- Neverjetna usoda medžimurskega "jezika" (2016)
- Mali kralič – prevod Malega princa v prekmurščino (2018)
- Gda je boug v roke vzeu ilojco (2018)
- Megyimurszki-szlovenszki - nevjerojatna sudbina "međimurskoga jezika" (1. dio) (2018)
- Mali kralevič – prevod Malega princa v kajkavščino (2019)
- Jezuš, tovariš moj – molitvenik v sodobni prekmurščini, skupaj z Brankom Pintaričem in Vinkom Škafarjem (2022)
- Megyimurszki-szlovenszki - nevjerojatna sudbina "međimurskoga jezika" (2. dio) (2023)
Viri in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Akoš Dončec: »Prekmurščina ni samo narečje, ampak nosilka identitete««. pomurec.com. Pridobljeno 22. junija 2026.
- ↑ »Jezikoslovec Akoš Dončec že devet let zbira gradivo za vseprekmurski slovar - Svet24.si«. Novice Svet24. Pridobljeno 28. aprila 2025.
- ↑ »Akoš Dončec: Prekmurščina potrebuje pogum, ne tišine«. Pridobljeno 22. junija 2026.
- ↑ »Akoš Dončec: »Prekmurščina ni samo narečje, ampak nosilka identitete««. pomurec.com. Pridobljeno 22. junija 2026.
