Agilolfingi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I.

Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski. Mlajša veja Agilolfingov je od leta 616 do 712 s presledki vladala tudi v Langobardskem kraljestvu. V bavarskem plemenskem zakoniku Lex Baiuvariorum, zbranem okoli leta 743, so Agilolfingi omenjeni kot vodilna bavarska dinastija s sedežem v Regensburgu.

Eponimni ustanovitelj dinastije je bil Agilulf (Agilwulfaz), pol legendarni svebski knez, potomec svebskega kralja Galicije Hermerika. Agilulf bi lahko bil istoveten z nekim Agilulfom, oskrbnikom vizigotskega kralja Teoderika II., usmrčenim leta 457.[1]

Prvi vojvoda iz agilolfinške dinastije v nemškem zgodovinopisju je bil Garibald I. (Gariwald). Sodobni zgodovinarji v to dvomijo in za prvega potrjenega bavarskega vojvodo štejejo Tasila I., ki je vladal od leta 591 do 610.[2]

Agilolfingi so bili tesno povezani z Merovingi. Zaradi teh povezav so se tudi oni upirali vzponu karolinških majordomov, zaradi česar so jih slednji leta 788 odstavili.

Vladarji Bavarske[uredi | uredi kodo]

  • Garibald I., vojvoda Bavarske 548–591
  • Tasilo I., kralj Bavarske 591–610
  • Garibald II., vojvoda Bavarske 610–630
  • Teodo, vojvoda Bavarske 680–716
  • Lantpert, Teodov sin, morilec Emerama Regensburškega
  • Uta, Teodova hčerka
  • Teodbert, Teodov sin, vojvoda v Salzburga okoli 702–719
  • Teobald, Teodov sin, vojvoda v Regensburgu okoli 711–719
  • Tasilo II., Teodov sin, vojvoda v Passauu okoli 716–719
  • Grimoald, Teodov sin, vojvoda v Freisingu okoli 716–725, kasneje vladar cele Bavarske
  • Hugbert, Teodbertov sin, vojvoda Bavarske 725–737
  • Odilo, sin Gotfrida Alemanskega, vojvoda Bavarske 737–748
  • Grifo, 748 (pol karolinški uzurpator)
  • Tasilo III., Odilov sin, vojvoda Bavarske 748–788, katerega je odstavil Karel Veliki
  • Teodo, sin Tasila III., ki je postal menih

Vladarji Italije[uredi | uredi kodo]

  • Gundoald, vojvoda Astija, sin Garibalda I.
  • Teodelinda, hčerka Garibalda I. Bavarskega, kraljica Langobardov
  • Adaloald, sin Agilulfa in Teodelinde, kralj Langobardov 616-626
  • Gundeberga, hčerka Agilulfa in Teodelinde, poročena s kraljem Arioaldom
  • Aripert I., sin Gundoalda, kralj Langobardov 653–661
  • Godepert, starejši Aripertov sin, kralj Langobardov 661–662 skupaj z
  • Bertarijem, mlajšim Aripertov sinom, kraljem Langobardov 661–662 in 672–688
  • Kunikpert, Bertarijev sin, kralj Langobardov 688–700
  • Liutpert, Kunikpertov sin, kralj Langobardov 700–701
  • Raginpert, Godepertov sin, kralj Langobardov 701
  • Aripert II., Raginpertov sin, kralj Langobardov 701–712

Avstrazijski dvor[uredi | uredi kodo]

  • Krodoald, plemič na dvoru Dagoberta I., ubit leta 624
  • Fara, nasprotnica Sigiberta III.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Jörg Jarnut. Agilolfingerstudien. Untersuchungen zur Geschichte einer adligen Familie im 6. und 7. Jahrhundert. Stuttgart, 1986.
  2. ^ Carl I. Hammer. From Ducatus to Regnum. Ruling Bavaria under the Merovingians and early Carolingians. V: Hubert Fehr, Irmtraut Heitmeier (urednika). Von Raetien und Noricum zur frühmittelalterlichen Baiovaria. EOS, St. Ottilien 2012, str. 183–196.

Viri[uredi | uredi kodo]

Oman, Charles (1914). The Dark Ages, 476–918. London: Rivingtons. ASIN B008WI02H8.

  • Pearson, Kathy Lynne Roper (1999). Conflicting Loyalties in Early Medieval Bavaria. Aldershot: Ashgate Publishing. ISBN 978-0754600114. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]