Agilolfingi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I.

Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski. Mlajša veja Agilolfingov je od leta 616 do 712 s presledki vladala tudi v Langobardskem kraljestvu. V bavarskem plemenskem zakoniku Lex Baiuvariorum, zbranem okoli leta 743, so Agilolfingi omenjeni kot vodilna bavarska dinastija s sedežem v Regensburgu.

Eponimni ustanovitelj dinastije je bil Agilulf (Agilwulfaz), pol legendarni svebski knez, potomec svebskega kralja Galicije Hermerika. Agilulf bi lahko bil istoveten z nekim Agilulfom, oskrbnikom vizigotskega kralja Teoderika II., usmrčenim leta 457.[1]

Prvi vojvoda iz agilolfinške dinastije v nemškem zgodovinopisju je bil Garibald I. (Gariwald). Sodobni zgodovinarji v to dvomijo in za prvega potrjenega bavarskega vojvodo štejejo Tasila I., ki je vladal od leta 591 do 610.[2]

Agilolfingi so bili tesno povezani z Merovingi. Zaradi teh povezav so se tudi oni upirali vzponu karolinških majordomov, zaradi česar so jih slednji leta 788 odstavili.

Vladarji Bavarske[uredi | uredi kodo]

  • Garibald I., vojvoda Bavarske 548–591
  • Tasilo I., kralj Bavarske 591–610
  • Garibald II., vojvoda Bavarske 610–630
  • Teodo, vojvoda Bavarske 680–716
  • Lantpert, Teodov sin, morilec Emerama Regensburškega
  • Uta, Teodova hčerka
  • Teodbert, Teodov sin, vojvoda v Salzburga okoli 702–719
  • Teobald, Teodov sin, vojvoda v Regensburgu okoli 711–719
  • Tasilo II., Teodov sin, vojvoda v Passauu okoli 716–719
  • Grimoald, Teodov sin, vojvoda v Freisingu okoli 716–725, kasneje vladar cele Bavarske
  • Hugbert, Teodbertov sin, vojvoda Bavarske 725–737
  • Odilo, sin Gotfrida Alemanskega, vojvoda Bavarske 737–748
  • Grifo, 748 (pol karolinški uzurpator)
  • Tasilo III., Odilov sin, vojvoda Bavarske 748–788, katerega je odstavil Karel Veliki
  • Teodo, sin Tasila III., ki je postal menih

Vladarji Italije[uredi | uredi kodo]

  • Gundoald, vojvoda Astija, sin Garibalda I.
  • Teodelinda, hčerka Garibalda I. Bavarskega, kraljica Langobardov
  • Adaloald, sin Agilulfa in Teodelinde, kralj Langobardov 616-626
  • Gundeberga, hčerka Agilulfa in Teodelinde, poročena s kraljem Arioaldom
  • Aripert I., sin Gundoalda, kralj Langobardov 653–661
  • Godepert, starejši Aripertov sin, kralj Langobardov 661–662 skupaj z
  • Bertarijem, mlajšim Aripertov sinom, kraljem Langobardov 661–662 in 672–688
  • Kunikpert, Bertarijev sin, kralj Langobardov 688–700
  • Liutpert, Kunikpertov sin, kralj Langobardov 700–701
  • Raginpert, Godepertov sin, kralj Langobardov 701
  • Aripert II., Raginpertov sin, kralj Langobardov 701–712

Avstrazijski dvor[uredi | uredi kodo]

  • Krodoald, plemič na dvoru Dagoberta I., ubit leta 624
  • Fara, nasprotnica Sigiberta III.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Jörg Jarnut. Agilolfingerstudien. Untersuchungen zur Geschichte einer adligen Familie im 6. und 7. Jahrhundert. Stuttgart, 1986.
  2. ^ Carl I. Hammer. From Ducatus to Regnum. Ruling Bavaria under the Merovingians and early Carolingians. V: Hubert Fehr, Irmtraut Heitmeier (urednika). Von Raetien und Noricum zur frühmittelalterlichen Baiovaria. EOS, St. Ottilien 2012, str. 183–196.

Viri[uredi | uredi kodo]

Oman, Charles (1914). The Dark Ages, 476–918. London: Rivingtons. ASIN B008WI02H8.

  • Pearson, Kathy Lynne Roper (1999). Conflicting Loyalties in Early Medieval Bavaria. Aldershot: Ashgate Publishing. ISBN 978-0754600114. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]