Afro-rusi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Afro-Rusi
Афророссияне
Skupno število pripadnikov
30,000 (2013)
40,000 to 70,000 (2019)[1]
Regije z večjim številom pripadnikov
Moskva, Astrahan, Jekaterinburg
Jeziki
ruščina · abhaščina · nigerijsko-kongovski jeziki · nilo-saharski jeziki · angleščina · francoščina
Religija
Pravoslavstvo, islam

Afro-rusi (rusko Афророссияне, latinizirano: Afrorossiyane) so ljudje afriškega porekla, ki so se preselili v Rusijo in se tam naselili. Fundacija Metis ocenjuje, da je bilo leta 2013 približno 30.000 Afro-Rusov.[2]

Terminologija[uredi | uredi kodo]

Predstavniki afriških ljudstev so se v ruskem jeziku običajno imenovali negry. Beseda negr prihaja iz španske besede negro (črna barva v španščini) prek drugih evropskih jezikov (nemško Neger, francosko nègre). V ruskem jeziku beseda nima negativnega prizvoka, vendar to ne pomeni, da ni žaljivo za druge iz drugih kultur.[3]

Peter Veliki, ruski car (1672–1725), in njegov paž

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Rusko cesarstvo[uredi | uredi kodo]

Doprsni kip Abrama Ganibala, ruskega vojaškega inženirja, poveljnika in plemiča
Jelena Khanga, znana ruska novinarka in pisateljica

V Rusiji nikoli ni bilo opaznega števila ljudi afriškega porekla, tudi po zahodnoevropski kolonizaciji afriške celine. Stoletja je bila Rusija preveč izolirana, da bi lahko komunicirala z Afriko. Ruska nevpletenost v kolonizacijo Afrike ali atlantsko trgovino s sužnji ji je preprečila razvoj pomembnih odnosov z afriškimi plemeni ali kolonijami. Kljub temu je Abram Petrovič Gannibal, Rus knežjega afriškega porekla, postal general in plemič v Ruskem imperiju. Otomanske sile so ga kot dečka ugrabile v Logonu (v današnjem Kamerunu), leta 1704 pa so ga prodali ruskemu diplomatu Fedorju Golovinu[4] in podarili carju Petru Velikemu, ki ga je osvobodil in posvojil.[4][5] Kot odrasel se je povzpel v plemstvo in služil Ruskemu cesarstvu v civilnih in vojaških službah.[5] Po materini strani je tudi praded slavnega ruskega pesnika Aleksandra Puškina.[4]

Zgodnje sovjetsko obdobje[uredi | uredi kodo]

Po revoluciji je v Sovjetsko zvezo pod okriljem Kominterne prišlo več afroameriških družin. Med njimi sta bila Oliver John Golden in njegova žena Bertha Bialek, ki sta s seboj pripeljala skupino 16 afroameriških strokovnjakov za gojenje bombaža; znani afroameriški pesnik Langston Hughes s skupino 22 filmskih ustvarjalcev; Paul Robeson z družino; in mnogi drugi. Nekateri od njih so ostali v Rusiji in njihovi potomci tam še vedno živijo. 

Po vojni, festivalski otroci[uredi | uredi kodo]

Ko so se afriški narodi osamosvojili od kolonializma, je Sovjetska zveza številnim tamkajšnjim mladim ponudila štipendije. Od petdesetih do devetdesetih je približno 400.000 Afričanov študiralo v nekdanji Sovjetski zvezi.[6] Prvi pomemben prihod Afričanov je bil na 6. svetovnem festivalu mladine in študentov, ki je potekal v Moskvi leta 1957. Otroci mešane rase afriškega potomstva so bili zaradi svojega videza, časa rojstva in pomanjkanja očetovske figure imenovani festivalski otroci. Veliko Afričanov je obiskovalo tudi Rusko univerzo prijateljstva narodov.

Znani Afro-Rusi[uredi | uredi kodo]

Ivan Ganibal, ruski vojskovodja
Coretti Arle-Titz, pevka, plesalka in igralka v Ruskem imperiju in Sovjetski zvezi

Družbena gibanja[uredi | uredi kodo]

Afro-ruska družbena gibanja so se v zadnjih letih pojavila kot odgovor na diskriminacijo in marginalizacijo, ki ju doživljajo ljudje rusko-afriškega porekla.

Združenje Sputnik je družbeno gibanje, ki ga je leta 2006 v Londonu v Združenem kraljestvu ustanovila skupina ruskih emigrantov in Afro-Rusov. Združenje je bilo ustanovljeno, da bi ruskim izseljencem in rasno mešanim Rusom, ki živijo v tujini, zagotovilo platformo za povezovanje in praznovanje njihove skupne kulturne dediščine.[14][15]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. O'Flynn, Kevin (7. julij 2009). »Russia's Black Community And The Obama Effect«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). Pridobljeno 15. marca 2023.
  2. Gribanova, Lyubov "Дети-метисы в России: свои среди чужих" Arhivirano 4 November 2008 na Wayback Machine. (in Russian).
  3. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani slovari, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  4. 4,0 4,1 4,2 Grinberg, Miriam (2009). »Pushkin and Gannibal: Ethnic Identity in Imperial Russia«. The Gettysburg Historical Journal. 8: 61.
  5. 5,0 5,1 Catharine Theimer Nepomnyashchy; Nicole Svobodny; Ludmilla A. Trigos (2006). Under the Sky of My Africa: Alexander Pushkin and Blackness. Northwestern University Press. str. 31, 47–49, 56, 63, 74. ISBN 0810119714.
  6. Lily Golden & Lily Dixon "TV project 'Black Russians'" Arhivirano 2011-01-15 na Wayback Machine..
  7. Timur Ganeev (17. april 2012). »Russia's Olympic team becomes more diverse«. Pridobljeno 16. avgusta 2012.
  8. »Ганнибал Иван Абрамович – Личности«. www.korabel.ru (v ruščini). Pridobljeno 16. junija 2020.
  9. I support Kenyans by the call of my blood
  10. Eric Foner, "Three Very Rare Generations" (review of Soul to Soul), The New York Times, December 13, 1992.
  11. Лебамбу ноги кормят
  12. Narizhnaya, Kristina. »A Russian milestone: 1st black elected to office – World news – Europe – msnbc.com«. MSNBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2010. Pridobljeno 27. julija 2010.
  13. »Der erste schwarze Stadtrat Russlands – News Ausland: Europa«. tagesanzeiger.ch. Pridobljeno 7. avgusta 2010.
  14. »Sputnik Association of Russian-Speaking Women UK - Home«. www.clubsputnik.org. Pridobljeno 15. marca 2023.
  15. »Великобритания: кто протянет руку помощи эмигранту?«. lr4.lsm.lv. Pridobljeno 15. marca 2023.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]