Adalgis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Adalgis (Codex legum Langobardorum, 11. stoletje)

Adalgis ali Adelhis je kot pridruženi kralj Langobardskega kraljestva vladal skupaj z očetom Deziderijem od avgusta 759 do očetove odstavitve junija 774,[1] * ni znano, Langobardsko kraljestvo, † 788.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Adalgisova mati je bila langobardska kraljica Ansa iz bogate aristokratske družine iz Brescie.

Ko je leta 773 Langobardsko kraljestvo napadel frankovski kralj Karel Veliki, je bil Deziderij v prestolnici Pavii in se neuspešno upiral frankovskemu obleganju. Adalgis je pobegnil v Verono kjer je ščitil vdovo in otroka Karlovega brata Karlmana, ki se je po odstopu z vladarskega položaja umaknil v samostan.[1] Adalgis se tudi po padcu Pavie in približevanju frankovske vojske ni zoperstavil Frankom, ampak je pobegnil v Konstantinopel, kjer ga je sprejel cesar Konstantin V. in ga povišal v patricija.[1]

Upal je, da se bo vrnil in ponovno osvojil Italijo, in v ta namem iskal pomoč pri vojvodi Arehisu II. Beneventskemu. Mnogo Langobardov se ni uklonilo frankovski nadoblasti v prepričanju, da je Adalgisova vrnitev neizbežna.[1] O tem sta pisala tudi zgodovinar Pavel Diakon[2] in Karlov biograf Einhard.[1]

Bizantinci so dali Adalgisu zahtevano vojaško pomoč samo po neuspelem poskusu bizantinske cesarice Irene Atenske, da bi svojega sina Konstantina VI. poročila s Karlovo hčerko Rotrudo.[1] V ekspedicijski vojski je bil Adalgis podrejen sakelariju in logotetu Ihoanesu, kateremu so bile priključene sicilske čete pod poveljstvom patricija Teodorosa. Bizantinska vojska se je proti koncu leta 788 izkrcala v Kalabriji in naletela na združeno vojsko langobardskih vojvod Hildepranda Spoletskega in Grimoalda III. Beneventskega, ki je nasledil svojega očeta Arehisa II. Beneventskega in sklenil mir s Franki. Langobardsko vojsko so spremljale frankovske enote pod Vinigesom. V neizbežni bitki so bili Bizantinci poraženi. O Adalgisovem kasnejšem življenju ni nobenega podatka.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Ottorino Bertolini. Adelchi, re dei Longobardi. Dizionario Biografico degli Italiani 1 (1960).
  2. In quo per Christum Bardis spes maxima mansit. Epitaphium Ansae reginae.
Adalgis
Rojen: ni znano Umrl: 788
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Deziderij
Sovladar Langobardskega kraljestva
759–774
Naslednik: 
Karel Veliki