112 (številka za klic v sili)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
evropska številka za klic v sili 112
Centrum Powiadamiania Ratunkowego w Krakowie 4.JPG

112 je skupna evropska številka za klic v sili. Klic je brezplačen tako s stacionarnih kot tudi mobilnih telefonov, uporaba omrežnih številk za dosego lokalnih centrov za obveščanje, ni potrebna. Zloraba številke 112 je, tako kot zloraba drugih številk za klic v sili, kazniva v večini držav.

Države[uredi | uredi kodo]

Številko 112 lahko uporabljamo v vseh 28 članicah Evropske unije pa tudi v nekaterih drugih državah, kot so Islandija, Norveška, Švica, Ukrajina. Tudi v ZDA in Kanadi se klic na številko 112 nemudoma preusmeri na klicne centre policije, reševalcev ali gasilcev. Številko 112 poznajo tudi v nekaterih južnoameriških državah, na primer v Kostariki, v uporabi pa je tudi v pacifiških državah – na primer na Vanuatu in Novi Zelandiji. V nekaterih državah EU so lahko še vedno veljavne tudi druge, nacionalne številke za klic v sili. V nekaterih državah so klicni centri 112 usposobljeni za obravnavo klicev v več tujih jezikih.

Posebne lastnosti številke 112 pri uporabi mobilnega telefona[uredi | uredi kodo]

Klic v sili ima prednost. Pri preobremenitvah mobilnega omrežja bo za klic v sili uporabljena prva prosta povezava. Če je mobilni telefon zunaj dosega operaterja SIM kartice in je na ekranu izpisano sporočilo samo klic v sili, se bo klic v sili vzpostavil preko omrežja drugega ponudnika mobilne telefonije. Klic v sili 112 se lahko opravi kljub prazni predplačniški kartici. V EU naj bi mobilni telefoni omogočali klic na številko 112 brez odklepanja mobilnega telefona in vpisovanja PIN-kode. Da bi se izognili zlorabam, v nekaterih državah (kot so Belgija, Italija, Romunija, Švica, Velika Britanija, Ciper in Nemčija) klica v sili ni mogoče vzpostaviti z mobilnim telefonom brez delujoče SIM kartice.

Dan enotne evropske številke za klic v sili 112[uredi | uredi kodo]

Leta 2007 je Evropski parlament prišel do spoznanja, da je premalo ljudi seznanjenih s številko za klic v sili 112[1]. Leta 2008 je v povprečju samo 22% državljanov EU poznalo številko in njeno uporabnost [2]. Za boljšo osveščenost so Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije leta 2009 sprejeli tripartitno resolucijo, s katero so proglasili 11 februar za Evropski dan 112 [3]. Ta dan je namenjen izvajanju aktivnosti, ki prispevajo k osveščenosti in pravilni uporabi evropske številke za klic v sili 112. Leta 2013 je bilo že 27% Državljanov EU seznanjenih z vseevropsko uporabljivostjo številke 112. V Sloveniji je ta odstotek znašal 30% (ob spremenjenem vprašalniku!) [4].

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Enotno številko za klic v sili 112 je na predlog Evropske komisije leta 1991 sprejel Ministrski svet Evropske unije. Od takrat se je številka 112 nadalje utrdila preko zakonodajnih postopkov.

112 kot evropski simbol[uredi | uredi kodo]

Evropska številka za klic v sili ima več združevalnih funkcij. Številka 112 na edinstven način združuje policijo, reševalce in gasilce iz vse Evrope in s tem poenostavlja dostop do njihovih storitev – v nekaterih državah celo preko skupnih 112 centrov za obveščanje. Enotna številka za klic v sili 112 združuje vse reševalne organizacije v EU in je simbol evropske kulture pomoči. Z vedno širšo prepoznavnostjo številke 112, kot enotne evropske številke za klic v sili, je postala 112 tudi simbol Evropske Unije.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. Izjava Evropskega parlamenta o evropski številki za klic v sili 112, 25. september 2007
  2. Flash Eurobarometer Nr. 228, The European Emergency Number 112 - Summary, 11 ferbruar 2008
  3. tripartitno resolucijo
  4. Flash Eurobarometer Nr. 368, The European Emergency Number 112 - Summary, 11 februar 2013



Črka Wiki Ta članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.