Žveplov diklorid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Žveplov diklorid
Structure and dimensions of the sulfur dichloride molecule
Ball-and-stick model of sulfur dichloride
Space-filling model of sulfur dichloride
Imena
IUPAC ime
Žveplov diklorid
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ECHA InfoCard 100.031.014
EC število
  • 234-129-0
RTECS število
  • WS4500000
UN število 1828
Lastnosti
SCl2
Molska masa 102.97 g mol−1
Videz češnjo-rdeče barve
Gostota 1.621 g cm−3, tekoči
Tališče −121.0 °C, 152.2 K, -185.8 °F
Vrelišče 59 °C (138 °F; 332 K)
hidrolizno
Lomni količnik (nD) 1.5570
Struktura
Koordinacijska
geometrija
C2v
Nevarnosti
Jedka (J)
Dražilna (D)
Nevarna za okolje (N)
R-stavki (zastarelo) R14, R34, R37, R50
S-stavki (zastarelo) (S1/2), S26, (S45), (S61)
NFPA 704 (diamant ognja)
Flammability code 1: Must be pre-heated before ignition can occur. Flash point over 93 °C (200 °F). E.g. canola oilHealth code 3: Short exposure could cause serious temporary or residual injury. E.g. chlorine gasReactivity code 2: Undergoes violent chemical change at elevated temperatures and pressures, reacts violently with water, or may form explosive mixtures with water. E.g. white phosphorusSpecial hazard W: Reacts with water in an unusual or dangerous manner. E.g. sodium, sulfuric acidNFPA 704 four-colored diamond
1
3
2
Sorodne snovi
Sorodno Dižveplov diklorid
Sulfidni klorid
Sorodne snovi Žveplov tetrafluorid
Žveplov heksafluorid
Dižveplov dibromid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

Žveplov klorid je kemična spojina formule SCl2. Ta tekočina češnjo-rdeča barve je naj preprosta spojina žveplovega klorida in tudi ena izmed najbolj pogostih.Uporablja se kot predhodnik spojine organskega žvepla.

Kloniranje žvepla[uredi | uredi kodo]

SCl2 nastaja s kloniranjem elementarnega žvepla ali dižveplovega diklorida. Proces poteka po naslednjih korakih:

S8 + 4 Cl2 → 4 S2Cl2; ΔH = −58.2 kJ/mol
S2Cl2 + Cl2 → 2 SCl2; ΔH = −40.6 kJ/mol

Pri dodatku Cl2 k S2Cl2 nastane s pomočjo valence vmesni Cl3S-SCl. Po dodatnem kloriranju s SCl2 nastane SCl4, ki je nestabilna pri sobni temperature. Torej verjetno obstaja SxCl2, kjer je x > 2. Dižveplov diklorid S2Cl2 je kemična spojina in je najbolj pogosta nečistoča v SCl2. Ločevanje SCl2 od S2Cl2 poteka z destilacijo PCl3 azeotropne čistosti (99 %).

Uporaba SCl2 v kemijskih sintezah[uredi | uredi kodo]

  • SCl2 se uporablja v organskih sintezah. Dodaja se alkenom, kjer nastane klorid substituiranih tioetrov.

SCl2 je predhodnik tudi več anorganskim žveplovim spojin. Zdravljenje s fuoridovo soljo daje SF4. Pri reakciji z amoniakom nastanejo žveplovi nitridi S4N4. Z H2S, SCl2 reagira v S3H2.

Varno delo z SCl2[uredi | uredi kodo]

SCl2 hidrolizira s sproščanjem HCl. Stari vzorci vsebujejo sledi Cl2.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • Schmidt, M.; Siebert, W. "Sulphur" Comprehensive Inorganic Chemistry Vol. 2, ed. A.F. Trotman-Dickenson. 1973.
  • Bishop, Roger (1992), "9-Thiabicyclo[3.3.1]nonane-2,6-dione", Org. Synth. 70: 120; Coll. Vol. 9: 692
  • R. J. Cremlyn “An Introduction to Organosulfur Chemistry” John Wiley and Sons: Chichester (1996). ISBN 0 471 95512 4.
  • http://en.wikipedia.org/wiki/Sulfur_dichloride