Pojdi na vsebino

Škorci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Škorci
Lamprotornis hildebrandti iz Afrike
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Podred: Passeri
Družina: Sturnidae (škorci)
Rafinesque, 1815
Rodovi

približno 30, glejte besedilo.

Škorci (znanstveno ime Sturnidae) so družina ptic iz reda pevcev, prvotno razširjena predvsem po Starem svetu, nekaj vrst pa je zdaj na račun človeka splošno razširjenih.[1] Opisanih je 123 vrst, ki jih združujemo v 32 rodov.[2]

Škorec je pogost prizor v evropskih mestih in kulturni krajini

So ptiči srednje velikosti z razmeroma čokatim telesom in koničastimi perutmi. Imajo srednje dolge, čokate noge in bolj ali manj čokat raven kljun, sicer pa je telesna zgradba dokaj raznolika. Večina vrst je živopisano operjena, pogosto s kovinskim leskom (iridescenčna peresa).[1]

Znani so po izjemni družabnosti - večina vrst škorcev oblikuje večje ali manjše jate skozi vse leto. Običajno so monogamni, znan pa je pojav kooperativnega gnezdenja, kjer nesorodni pomagači pomagajo pri hranjenju mladičev (ne pa tudi valitvi ali izgradnji gnezda). Poleg tega nekateri slovijo po izjemno kompleksnem oglašanju, v katerega vpletajo posnemanje zvokov, ki jih slišijo v svoji okolici.[1]

Prehrana je raznolika, od nektarja do različnih vrst živalskega plena, tudi rib in jajc drugih ptičev. Za večino bi lahko uporabili oznako oportunista.[1]

Habitat in razširjenost

[uredi | uredi kodo]
Ogroženi balijski škorec (Leucopsar rothschildi)

Kot družina naseljujejo raznolike habitate.[1] Izvorno so razširjeni po vsej Evropi, Aziji in Afriki, razen najbolj suhih puščav, predstavniki rodu Aplonis pa so naselili tudi mnogo tihomorskih otokov.[3]

(Navadnega) škorca so konec 19. stoletja naselili v Severni Ameriki predstavniki organizacije, ki si je prizadevala za naseljevanje evropskih rastlin in živali na novi celini iz kulturnih razlogov – poslanstvo te organizacije je bilo prenesti vsa živa bitja, ki jih je omenjal William Shakespeare, da bi se evropski priseljenci počutili bolj domače. Škorec se je v novem okolju hitro razširil in zdaj ocenjujejo severnoameriško populacijo na 200 milijonov, živijo pa po vsej celini, tudi južno v Mehiki.[4]

V Sloveniji je splošno razširjen le škorec, ki gnezdi po vsem ozemlju države razen visokogorja,[5] medtem ko je rožnati škorec redek obiskovalec, predvsem v letih invazij, ko je populacija velika in se osebki klatijo daleč od običajnega območja razširjenosti.[6]

Sistematika

[uredi | uredi kodo]

Po stanju leta 2023, je delo Lovette & Rubenstein (2008) še vedno najnovejši pregled sorodstvenih povezav znotraj te skupine ptic.[7] Ta taksonomska razvrstitev sledi tudi vrstnemu redu IOC.[8]

Arientalsko-avstralazijski klad
Rod Vrsta Slika
Acridotheres

Acridotheres tristis

Agropsar

(včasih vključeni v Sturnus ali Sturnia]]

Agropsar sturninus

Ampeliceps

Ampeliceps coronatus

Aplonis 22 živečih,

3 nedavno izumrle

Aplonis metallica

Basilornis

Basilornis celebensis

Enodes

Enodes erythrophris

Goodfellowia

Goodfellowia miranda

Gracula

Gracula indica

Gracupica

Gracupica contra

Leucopsar

Leucopsar rothschildi

Mino

Mino dumontii

Sarcops

Sarcops calvus

Scissirostrum

Scissirostrum dubium

Spodiopsar

Spodiopsar cineraceus

Streptocitta

Streptocitta albicollis

Sturnia

(včasih vključeni v Sturnus

Sturnia pagodarum

Sturnornis

Sturnornis albofrontatus

Fregilupus

Fregilupus varius

Necropsar

Necropsar rodericanus

Afrotropski-palearktični klad
Rod Vrsta Slika
Arizelopsar

Arizelopsar femoralis

Cinnyricinclus

Cinnyricinclus leucogaster

Creatophora

Creatophora cinerea

Grafisia

Grafisia torquata

Hartlaubius

Hartlaubius auratus

Hylopsar

Hylopsar purpureiceps

Lamprotornis

(včasih vključeni v Sturnus

Lamprotornis chalybaeus

Neocichla

Neocichla gutturalis

Notopholia

Notopholia corusca

Onychognathus

Onychognathus morio

Pastor

Pastor roseus

Pholia

Pholia sharpii

Poeoptera

Poeoptera stuhlmanni

Saroglossa

Saroglossa spilopterus

Speculipastor

Speculipastor bicolor

Sturnus

Sturnus vulgaris

Klad Rhabdornis
Rod Vrsta Slika
Rhabdornis

Rhabdornis grandis

Nerazrešeno
Rod Vrsta Slika
Cryptopsar

Cryptopsar ischyrhynchus

Izumrle vrste maskarenskih škorcev so bili prej razvrščeni kot taksonomsko negotovi, danes pa jih uvrščajo v orientalsko-avstralazijski klad, in so sorodni balijskemu škorcu.[8] Dve novejši vrsti (Fregipilus in Necropsar]] so klasificirali, prazgodovinskega Cryptopsar pa niso.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 473–475. ISBN 978-84-941892-0-3.
  2. Gill, Frank; Donsker, David, ur. (19. januar 2021). »Nuthatches, Wallcreeper, treecreepers, mockingbirds, starlings, oxpeckers«. IOC World Bird List 11.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 2. julija 2021.
  3. Craig, Adrian; Feare, Chris (2009). »Family Sturnidae (Starlings)«. V del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Christie, David (ur.). Handbook of the Birds of the World. Volume 14: Bush-shrikes to Old World Sparrows. Barcelona: Lynx Edicions. str. 654–709. ISBN 978-84-96553-50-7.
  4. Mirsky, Steve (23. maj 2008). »Shakespeare to blame for introduction of European starlings to U.S«. Scientific American. Pridobljeno 2. julija 2021.
  5. Šumrada, Tanja (2019). »Škorec«. V Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan (ur.). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 394–395. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.
  6. Vrezec, Al; Tome, Davorin; Denac, Damjan (2006). »Selitev in izjemni selitveni pojavi pri pticah« (PDF). Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Št. 20. str. 125–136. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. septembra 2011. Pridobljeno 4. julija 2021.
  7. Lovette, I.J.; McCleery, B.V.; Talaba, A.L.; Rubenstein, D.R. (2008). »A complete species-level molecular phylogeny for the "Eurasian" starlings (Sturnidae: Sturnus, Acridotheres, and allies): Recent diversification in a highly social and dispersive avian group«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 47 (1): 251–260. Bibcode:2008MolPE..47..251L. doi:10.1016/j.ympev.2008.01.020. PMID 18321732.
  8. 1 2 »Nuthatches, Wallcreeper, treecreepers, mockingbirds, starlings, oxpeckers – IOC World Bird List« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 29. julija 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]