Škorci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Škorci
Lamprotornis hildebrandti -Tanzania-8-2c.jpg
Lamprotornis hildebrandti iz Afrike
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Družina: Sturnidae
Rafinesque, 1815

Škorci (znanstveno ime Sturnidae) so družina ptic iz reda pevcev, prvotno razširjena predvsem po Starem svetu, nekaj vrst pa je zdaj na račun človeka splošno razširjenih.[1] Opisanih je 123 vrst, ki jih združujemo v 32 rodov.[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Škorec je pogost prizor v evropskih mestih in kulturni krajini

So ptiči srednje velikosti z razmeroma čokatim telesom in koničastimi perutmi. Imajo srednje dolge, čokate noge in bolj ali manj čokat raven kljun, sicer pa je telesna zgradba dokaj raznolika. Večina vrst je živopisano operjena, pogosto s kovinskim leskom (iridescenčna peresa).[1]

Znani so po izjemni družabnosti - večina vrst škorcev oblikuje večje ali manjše jate skozi vse leto. Običajno so monogamni, znan pa je pojav kooperativnega gnezdenja, kjer nesorodni pomagači pomagajo pri hranjenju mladičev (ne pa tudi valitvi ali izgradnji gnezda). Poleg tega nekateri slovijo po izjemno kompleksnem oglašanju, v katerega vpletajo posnemanje zvokov, ki jih slišijo v svoji okolici.[1]

Prehrana je raznolika, od nektarja do različnih vrst živalskega plena, tudi rib in jajc drugih ptičev. Za večino bi lahko uporabili oznako oportunista.[1]

Habitat in razširjenost[uredi | uredi kodo]

Ogroženi balijski škorec (Leucopsar rothschildi)

Kot družina naseljujejo raznolike habitate.[1] Izvorno so razširjeni po vsej Evropi, Aziji in Afriki, razen najbolj suhih puščav, predstavniki rodu Aplonis pa so naselili tudi mnogo tihomorskih otokov.[3]

(Navadnega) škorca so konec 19. stoletja naselili v Severni Ameriki predstavniki organizacije, ki si je prizadevala za naseljevanje evropskih rastlin in živali na novi celini iz kulturnih razlogov – poslanstvo te organizacije je bilo prenesti vsa živa bitja, ki jih je omenjal William Shakespeare, da bi se evropski priseljenci počutili bolj domače. Škorec se je v novem okolju hitro razširil in zdaj ocenjujejo severnoameriško populacijo na 200 milijonov, živijo pa po vsej celini, tudi južno v Mehiki.[4]

V Sloveniji je splošno razširjen le škorec, ki gnezdi po vsem ozemlju države razen visokogorja,[5] medtem ko je rožnati škorec redek obiskovalec, predvsem v letih invazij, ko je populacija velika in se osebki klatijo daleč od običajnega območja razširjenosti.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 473–475. ISBN 978-84-941892-0-3.
  2. Gill, Frank; Donsker, David, ur. (2021-01-19). "Nuthatches, Wallcreeper, treecreepers, mockingbirds, starlings, oxpeckers". IOC World Bird List 11.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno dne 2021-07-02.
  3. Craig, Adrian; Feare, Chris (2009). "Family Sturnidae (Starlings)". V del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Christie, David (ur.). Handbook of the Birds of the World. Volume 14: Bush-shrikes to Old World Sparrows. Barcelona: Lynx Edicions. str. 654–709. ISBN 978-84-96553-50-7.
  4. Mirsky, Steve (2008-05-23). "Shakespeare to blame for introduction of European starlings to U.S". Scientific American. Pridobljeno dne 2021-07-02.
  5. Šumrada, Tanja (2019). "Škorec". V Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan (ur.). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 394–395. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.
  6. Vrezec, Al; Tome, Davorin; Denac, Damjan (2006). "Selitev in izjemni selitveni pojavi pri pticah" (PDF). No. 20. str. 125–136. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]