Črna podgana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Črna podgana
Rattus rattus
Rattus rattus
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Rodentia (glodavci)
Družina: Muridae (miši, voluharice in hrčki)
Rod: Rattus (podgana)
Vrsta: R. rattus
Znanstveno ime
Rattus rattus
(Linnaeus, 1758)

Črna podgana (znanstveno ime Rattus rattus) je glodavec iz družine Muridae.

Opis[uredi | uredi kodo]

Črna podgana zraste do 24 centimetrov v dolžino, rep pa je gol in daljši od telesa. Kljub imenu se črna podgana pojavlja tudi v drugih barvah od črne do svetlo rjave, spodnji del telesa pa je svetlejših odtenkov. Črne podgane živijo od 2–3 leta, običajno v skupinah, ki lahko štejejo do 60 osebkov. Za razliko od drugih vrst podgan je črna podgana slabši plavalec in boljši plezalec, ki se pred nevarnostjo vedno umakne na višje ležeče predmete.

Črne podgane so vsejede živali, ki se po večini prehranjujejo z rastlinsko hrano, pa tudi z žuželkami, ptičjimi mladiči ter odpadki.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Črna podgana je prišla v Evropo iz južne Azije med drugim in šestim stoletjem. Samica skoti od 7 do 9 golih in slepih mladičev, ki spolno dozorijo s štirimi meseci. Na leto imajo več legel (od tri do šest), odvisno od količine hrane, ki je na voljo odrasli živali.

Plenilci, ki plenijo črne podgane, so večje ujede, sove, lisica, kuna, dihur, podlasica, domača mačka ter psi.

Bolezni, ki jih prenašajo podgane[uredi | uredi kodo]

Črne podgane (ali njihovi paraziti) so prenašalci raznih bolezni.[1] Najbolj znane med njimi so bubonična kuga (prenaša se preko podganjih bolh), tifus, Weilova bolezen, toksoplazmoza in trihinoza.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Meerburg BG, Singleton GR, Kijlstra A (2009). "Rodent-borne diseases and their risks for public health". Crit Rev Microbiol 35 (3). doi:10.1080/10408410902989837. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]