Čong (dinastija Han)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cesar Čong
漢沖帝
Cesar iz dinastije Han
Vladanje20. september 144[1] – 15. februar 145[1]
PredhodnikŠun
NaslednikDži
Rojstvo143({{padleft:143|4|0}})
Smrt15. februar 145 (star 2 leti)
OčeŠun
Matičudovita gospa Ju

Čong (kitajsko 漢冲帝, pinjin Hàn Chōng Dì) z kitajske dinastije Han je bil deveti cesar dinastije Vzhodni Han, * 143, † 15. februar 145.

Čong je bil edini sin cesarja Šuna. Na prestol je prišel kot dve leti star otrok in vladal manj kot šest mesecev. Med njegovim vladanjem sta vse državne zadeve vodila cesarica vdova Ljang in njen brat Ljang Dži. Cesarica vdova je bila videti odprta in poštena, vendar je preveč zaupala svojemu pokvarjenemu bratu, kar je privedlo do korupcije, zaradi katere so najbolj trpeli kmetje.

Cesar Čong je februarja 145 umrl, star komaj dve leti.

Družinsko ozadje[uredi | uredi kodo]

Princ Bing (cesar Čong) je bil sin cesarja Šuna in njegove priležnice gospe Ju. O njegovi materi je znano samo to, da je prišla v cesarsko palačo kot dvanajstletna deklica, ne ve pa se, katerega leta. Bila je tudi mati Bingove sestre, princese Šeng. Bing je bil edini sin cesarja Šuna.

3. junija 144[2], takrat že domnevno bolan, je Šun imenoval princa Binga za prestolonaslednika. Manj kot štiri mesece kasneje je cesar umrl. Nasledil ga je eno leto star Bing kot cesar Čong.

Kratko vladanje[uredi | uredi kodo]

Ker je bil cesar Čong še dojenček, je kot regentka v njegovem imenu vladala cesarica vdova Ljang, žena cesarja Šuna. Regentka je bila očitno dokaj marljiva in odprta, vendar je preveč zaupala svojemu pokvarjenemu in nasilnemu bratu Ljang Džiju, ki je bil najmočnejši uradnik v državni upravi. Tak je bil že pred cesarjevo smrtjo, po njegovi smrti pa je njegova skoraj absolutna moč postala še bolj očitna. Ko je sposobni uradnik Huangfu Gui v preudarnem jeziku opozoril, naj Ljang Dži in njegov brat Ljang Buji živita bolj varčno, ga je Ljang Dži odstranil s položaja in ga večkrat poskusil lažno obtožiti težkih zločinov.[3]

Med vladavino cesarja Čonga so kmečki upori, ki so bili problem že v pozni vladavini njegovega očeta, postali še bolj nasilni. Razbojniki so celo izropali grobnico cesarja Šuna.

Februarja 145 je cesar Čong umrl. Cesarica vdova Ljang je sprva nameravala zamolčati njegovo smrt, a se je odločila, da jo takoj pravilno in javno objavila. V prestolnico je poklicala tretja bratranca cesarja Čonga Lju Suana, princa Čingheja, in Lju Dzuana, princa Šjaoja. Lju Suan je bil očitno odrasel, čeprav zgodovina ni zapisala njegove starosti, in opisan kot primeren za cesarja, pri čemer so mu bili večinoma naklonjeni tudi najvišji uradniki. Ljang Dži je seveda želel mlajšega cesarja, da bi lahko dlje ostal pod njegovim absolutnim nadzorom. Prepričal je cesarico vdovo Ljang, da je za cesarja izbrala sedemletnega princa Dzuana, ki je vladal kot cesar Dži.

Cesar Čong je bil pokopan v očetovem grobnem kompleksu, da bi prihranil stroške pokopa.

Dolgo po smrti cesarja Čonga je cesar Ling novembra 175 Čongovi materi gospe Ji podelil naziv cesarske soproge (guiren) kot priznanje njenega statusa cesarjeve matere.

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Cesar Džang (57–88)
 
 
 
 
 
 
 
Princ Lju Čing (78–106)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Cesarica Džingjin (58–78)
 
 
 
 
 
 
 
Cesar An (94–125)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Cesarica Šjaode
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Cesar Šun (115–144)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Cesarica Gongmin (u. 115)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Cesar Čong (143–145)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ju Ši
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Čudovita gospa Ju (u. 179)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Houhanshu (Knjiga Kasnejšega Hana), vol. 06.
  2. Knjiga Kasnejšega Hana.
  3. Houhanshu, vol. 65.
Cesar Čong
Rojen: 143 Umrl: 145
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Šun
Cesar Kitajske
Vzhodni Han
144–145
z cesarico vdovo Ljang Na (144–145)
Naslednik: 
Dži