Sigmund Freud

»Freud« se preusmerja sem. Za druge pomene glej Freud (razločitev).

Sigismund Schlomo Freud
Sigmund Freud, 1920
Rojstvo	Sigismund Schlomo Freud (1856-05-06)6. maj 1856 Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstroogrska)
Smrt	23. september 1939 (1939-09-23) (83 let) London London, Združeno kraljestvo
Bivališče	Avstrija, (kasneje) Anglija
Narodnost	avstrijska
Področja	nevrologija, filozofija, psihiatrija, psihologija, psihoterapija, psihoanaliza
Ustanove	Univerza na Dunaju
Alma mater	Univerza na Dunaju
Mentor doktorske disertacije	Jean-Martin Charcot, (kasneje) Josef Breuer
Doktorski študenti	John Bowlby, Viktor Frankl, Anna Freud, Ernest Jones, Carl Jung, Melanie Klein, Jacques Lacan, Fritz Perls, Otto Rank, Wilhelm Reich
Poznan po	psihoanaliza
Vplivi	Breuer, Charcot, Darwin, Dostoyevsky, Goethe, Haeckel, Hartmann, Jackson, Kant, Mayer, Nietzsche, Shakespeare, Schopenhauer, Sophocles, J.P. Jacobsen
Pomembne nagrade	Goethejeva nagrada
Podpis

Sigmund Freud [sígmunt fròjd], avstrijski nevrolog in psiholog, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstroogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.

Je utemeljitelj psihoanalitične šole v psihologiji, ki uči, da podzavestni motivi naše duševnosti vplivajo na številne oblike našega vedenja. Zanimal se je za hipnozo v smislu sredstva pomoči duševnim bolnikom. Kasneje je hipnozo opustil in jo v procesu zdravljenja nadomestil s prostimi asociacijami in analizo sanj, kar danes imenujemo »zdravljenje s pogovorom«. Ta dva postopka sta postala jedrni del psihoanalize.

Življenjepis

Sigismund Schlomo Freud je bil rojen 6. maja 1856 v Příborju (današnja Češka, tedaj Avstroogrska) v judovski družini. Pri enaindvajsetih se je preimenoval v »Sigmund«. Čeprav je bil prvorojenec in je imel tri brate ter pet sester, je imel tudi starejše polbrate iz očetovega prejšnjega zakona. Šest let od osmih je bil najboljši učenec v razredu, študiral je od 1873 na 1881 na Dunajski univerzi.

O njegovem zgodnjem delu in življenju je znano zelo malo, saj je kar dvakrat uničil svoje papirje, leta 1885 in 1907.

Leta 1930 je v Frankfurtu prejel Goethejevo nagrado za delo na področju psihologije. Istega leta mu je pri petindevetdesetih umrla mati. Njegove knjige so nacisti ob prihodu na oblast leta 1933 zažgali.

Ker je bil judovskega rodu, se je po anšlusu pred nacisti z denarno pomočjo svoje pacientke princese Marie Bonaparte umaknil v Anglijo, kjer je prebival na 20 Maresfield Gardens v Londonu. Tam je danes njegov muzej. Ko je zapuščal Nemčijo, je gestapo zahteval, naj izjavi, da so z njim ravnali spoštljivo. Freud je napisal: »Vsem toplo priporočam gestapo.« (»I warmly recommend Gestapo for everyone.«).

Freud je bil strasten kadilec cigar vse svoje življenje in kljub raku na spodnji čeljusti je nadaljeval s kajenjem vse do svoje smrti 23. septembra 1939. Dnevno je skadil celo škatlico cigar. Od odkritja bolezni, leta 1923, pri sedeminšestdesetih, je prestal kar 30 operacij, ki naj bi omejile raka. Na koncu ni več prenesel bolečine in s svojim zdravnikom se je odločil za smrt s predoziranjem morfija.

Freudove teorije in njegovo obravnavanje bolnikov so bile na Dunaju 19. stoletja sporne. Še dandanes so predmet vročih razprav. Njegove misli so pogosto obravnavane v književnih in filozofskih delih, pa tudi v splošni kulturi. Medicinske in znanstvene razprave o njih ostajajo še vedno aktualne.

Skupinska fotografija pred Clark University. Spredaj: Sigmund Freud, Granville Stanley Hall, C. G. Jung; zadaj: Abraham A. Brill, Ernest Jones, Sandor Ferenczi.

Delo

Osebnost je razdelil na tri plasti:

• id - nezavedno. Sestavljata jo dva nagona:
  • eros - spolni nagon in
  • tanatos - nagon smrti in uničevanja

K njuni izpolnitvi človeka žene libido.

• ego - jaz; zavedno
• superego - nadjaz. Vsebuje vest in moralo, ki jo pridobimo v družbi.

Vpeljal je tudi nove načine zdravljenja, najbolj znano je izpovedovanje pacienta na kavču, kjer lahko sprosti tok svojih misli in prepusti mišljenje prostim asociacijam. Pred tem je Freud uporabljal hipnozo z drogami, zaradi preizkušanja na sebi je bil dve leti zasvojen s kokainom.

Njegova najbolj znana knjiga je Interpretacija sanj (Die Traumdeutung, 1899).

Pacienti

Slika:Freud Sofa.JPG

Slavni Freudov kavč, na katerem so se izpovedovali njegovi pacienti.

Freud je v študijah o svojih pacientih uporabljal psevdonime. Veliko pravih identitet teh pacientov je ugotovil Peter Swales. Znani pacienti s psevdonimi so:

• Anna O. (Bertha Pappenheim, 1859–1936),
• Cäcilie M. (Anna von Lieben),
• Dora (Ida Bauer, 1882–1945),
• Frau Emmy von N. (Fanny Moser),
• Fräulein Elisabeth von R. (Ilona Weiss),
• Fräulein Katharina (Aurelia Kronich),
• Fräulein Lucy R.,
• Mali Hans (Herbert Graf, 1903–1973),
• Podganji človek (Ernst Lanzer, 1878–1914),
• Volčji človek (Sergei Pankejeff, 1887–1979).

Ostali znani pacienti so še:

• H.D. (1886–1961),
• Emma Eckstein (1865–1924),
• Gustav Mahler (1860–1911), s katerim se je Freud srečal le enkrat,
• princesa Marie Bonaparte.

Ljudje, o katerih je napisal opazovalne študije, ampak niso bili njegovi pacienti so:

• Daniel Paul Schreber (1842–1911),
• Woodrow Wilson (1856–1924), o katerem je Freud napisal študijo skupaj z Williamom Bullittom,
• Michelangelo, ki ga je analiziral v eseju Michelangelov Mojzes,
• Leonardo da Vinci
• Mojzes, v knjigi Mojzes in monoteizem,
• Josef Popper-Lynkeus, v študiji Josef Popper-Lynkeus in teorija sanj.

Glej tudi

• seznam avstrijskih psihologov

External link

• Sigmund Freud - birthplace PRIBOR in Czech language