Učinkovina
Učinkovina je substanca, ki povzroči v človeškem organizmu določeno reakcijo. V farmacevtski obliki je učinkovina nosilka terapevtskega učinka. Poleg učinkovin so v farmacevtsko obliko vgrajene praviloma še pomožne snovi, ki pa so nosilke fizikalno-kemijskih lastnosti.
Zdravilna učinkovina je po izvoru lahko:
- naravna (pridobljena zlasti iz rastlin, lahko tudi živali ali mineralov),
- sintezna (pridobljena umetno s kemijskimi reakcijami),
- polsintezna (izhodna snov je naravna, a jo s kemijsko spremenijo),
- biotehnološka (pridobljena z metodami biotehnologije s pomočjo mikroorganizmov) - čedalje pomembnejše postajajo biotehnološke učinkovine, dobljene s pomočjo genskega inženirstva.
Slovenski Zakon o zdravilih [1] razdeli učinkovine nekoliko drugače:
1. človeškega izvora, na primer človeška kri, krvni pripravki, krvni izdelki;
2. živalskega izvora, na primer živali, deli organov, živalski izločki, strupi, izvlečki, krvni izdelki;
3. rastlinskega izvora, na primer rastline, deli rastlin, rastlinski izločki, izvlečki;
4. mikrobnega izvora, na primer celi mikroorganizmi, njihove sestavine;
5. kemičnega izvora, na primer elementi, kemične snovi, ki se nahajajo v določeni obliki v naravi, kemični izdelki, pridobljeni s kemično spremembo ali sintezo;
6. pridobljena z biotehnološkimi postopki.
Podobno razdelitev (le brez učinkovin mikrobnega in biotehnološkega postopka) pozna tudi Evropska direkiva o zdravilih za humano uporabo.[2]
Tako bi na primer penicilin in atropin po prvi razdelitvi spadala med naravne učinkovine, zato ker jih pridobivamo iz živih organizmov brez kemičnega spreminjanja, po drugi razdelitvi pa spadata med učinkovine kemičnega izvora, ker ju v zdravilo vgradimo v obliki kemično čiste snovi.
