Woldemar Voigt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Woldemar Voigt
Portret
Woldemar Voigt
Rojstvo 2. september 1850({{padleft:1850|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})
Leipzig
Smrt 13. december 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (69 let)
Göttingen
Bivališče Wappen Deutscher Bund.svg Nemška zveza
Flag of the German Empire.svg Severnonemška konfederacija
Flag of the German Empire.svg Nemško cesarstvo
Flag of Germany (3-2 aspect ratio).svg Weimarska republika
Narodnost Zastava Nemčije nemška
Področja fizika
Ustanove Univerza v Göttingenu
Alma mater Univerza v Königsbergu
Mentor doktorske
disertacije
Franz Ernst Neumann
Doktorski študenti Paul Karl Ludwig Drude
Poznan po Voigtov zapis
Voigtov profil
Voigtov pojav

Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Voigt se je ukvarjal s fiziko kristalov, termodinamiko in elektrooptiko. Njegovo glavno delo je bil Priročnik fizike kristalov (Lehrbuch der Kristallphysik), ki je prvič izšel leta 1910. Leta 1898 je odkril Voigtov pojav. V letu 1899 je uvedel pojem tenzorja, kot je poznan sedaj.

Voigt je leta 1887 po svoje zapisal Lorentzove transformacije in z njimi pokazal, da so Maxwellove enačbe invariantne. Če jih pomnožimo z Lorentzovim fatorjem \gamma\!\,, imajo enako obliko kot Lorentzove. Ker je hitrost svetlobe po Voigtovih transformacijah invariantna, obeh transformacij z Michelson-Morleyjevim ali Kennedy-Thorndikeovim poskusom ne moremo razlikovati. Ključnega pomena je podaljšanje časa. Eksperimentalne meritve podaljšanja časa, ki so jih leta 1938 izvedli Ives, Stillwell in drugi, so odločile v korist Lorentzovih transformacij.