Woldemar Voigt
| Rojstvo: | 2. september 1850 Leipzig, Saška |
|---|---|
| Smrt: | 13. december 1919 (69 let) Göttingen, Nemčija |
| Bivališče: | |
| Narodnost: | |
| Področje: | fizika |
| Ustanova: | Univerza v Göttingenu |
| Alma mater: | Univerza v Königsbergu |
| Mentor doktorske disertacije: |
Franz Ernst Neumann |
| Doktorski študenti: | Paul Karl Ludwig Drude |
| Poznan po: | Voigtov zapis Voigtov profil Voigtov pojav |
Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.
Življenje in delo[uredi]
Voigt se je ukvarjal s fiziko kristalov, termodinamiko in elektrooptiko. Njegovo glavno delo je bil Priročnik fizike kristalov (Lehrbuch der Kristallphysik), ki je prvič izšel leta 1910. Leta 1898 je odkril Voigtov pojav. V letu 1899 je uvedel pojem tenzorja, kot je poznan sedaj.
Voigt je leta 1887 po svoje zapisal Lorentzove transformacije in z njimi pokazal, da so Maxwellove enačbe invariantne. Če jih pomnožimo z Lorentzovim fatorjem
, imajo enako obliko kot Lorentzove. Ker je hitrost svetlobe po Voigtovih transformacijah invariantna, obeh transformacij z Michelson-Morleyjevim ali Kennedy-Thorndikeovim poskusom ne moremo razlikovati. Ključnega pomena je podaljšanje časa. Eksperimentalne meritve podaljšanja časa, ki so jih leta 1938 izvedli Ives, Stillwell in drugi, so odločile v korist Lorentzovih transformacij.