Woldemar Voigt

Woldemar Voigt

Rojstvo:	2. september 1850(1850-09-02) Leipzig, Saška
Smrt:	13. december 1919 (69 let) Göttingen, Nemčija
Bivališče:	Nemška zveza Severnonemška konfederacija Nemško cesarstvo Weimarska republika
Narodnost:	nemška
Področje:	fizika
Ustanova:	Univerza v Göttingenu
Alma mater:	Univerza v Königsbergu
Mentor doktorske disertacije:	Franz Ernst Neumann
Doktorski študenti:	Paul Karl Ludwig Drude
Poznan po:	Voigtov zapis Voigtov profil Voigtov pojav

Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.

Življenje in delo

Voigt se je ukvarjal s fiziko kristalov, termodinamiko in elektrooptiko. Njegovo glavno delo je bil Priročnik fizike kristalov (Lehrbuch der Kristallphysik), ki je prvič izšel leta 1910. Leta 1898 je odkril Voigtov pojav. V letu 1899 je uvedel pojem tenzorja, kot je poznan sedaj.

Voigt je leta 1887 po svoje zapisal Lorentzove transformacije in z njimi pokazal, da so Maxwellove enačbe invariantne. Če jih pomnožimo z Lorentzovim fatorjem $\gamma\!\,$, imajo enako obliko kot Lorentzove. Ker je hitrost svetlobe po Voigtovih transformacijah invariantna, obeh transformacij z Michelson-Morleyjevim ali Kennedy-Thorndikeovim poskusom ne moremo razlikovati. Ključnega pomena je podaljšanje časa. Eksperimentalne meritve podaljšanja časa, ki so jih leta 1938 izvedli Ives, Stillwell in drugi, so odločile v korist Lorentzovih transformacij.