Woldemar Voigt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Woldemar Voigt

Woldemar Voigt
Rojstvo: (1850-09-02)2. september 1850
Leipzig, Saška
Smrt: 13. december 1919 (1919-12-13) (69 let)
Göttingen, Nemčija
Bivališče Wappen Deutscher Bund.svg Nemška zveza
Flag of the German Empire.svg Severnonemška konfederacija
Flag of the German Empire.svg Nemško cesarstvo
Flag of Germany (3-2 aspect ratio).svg Weimarska republika
Narodnost: Zastava Nemčije nemška
Področja: fizika
Ustanova: Univerza v Göttingenu
Alma mater: Univerza v Königsbergu
Mentor doktorske
disertacije:
Franz Ernst Neumann
Doktorski študenti: Paul Karl Ludwig Drude
Poznan po: Voigtov zapis
Voigtov profil
Voigtov pojav


Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Voigt se je ukvarjal s fiziko kristalov, termodinamiko in elektrooptiko. Njegovo glavno delo je bil Priročnik fizike kristalov (Lehrbuch der Kristallphysik), ki je prvič izšel leta 1910. Leta 1898 je odkril Voigtov pojav. V letu 1899 je uvedel pojem tenzorja, kot je poznan sedaj.

Voigt je leta 1887 po svoje zapisal Lorentzove transformacije in z njimi pokazal, da so Maxwellove enačbe invariantne. Če jih pomnožimo z Lorentzovim fatorjem \gamma\!\,, imajo enako obliko kot Lorentzove. Ker je hitrost svetlobe po Voigtovih transformacijah invariantna, obeh transformacij z Michelson-Morleyjevim ali Kennedy-Thorndikeovim poskusom ne moremo razlikovati. Ključnega pomena je podaljšanje časa. Eksperimentalne meritve podaljšanja časa, ki so jih leta 1938 izvedli Ives, Stillwell in drugi, so odločile v korist Lorentzovih transformacij.