Voigtov pojav

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Voigtov pojav se kaže v dvolomnosti, ki jo opazimo pri prehodu svetlobe skozi prozorno tekočino ali plin (paro) v prisotnosti prečnega magnetnega polja. Pojav prištevamo med magnetooptične pojave. Imenujejo ga tudi magnetna dvolomnost. Odkril ga je v letu 1898 nemški fizik Woldemar Voigt (1850 – 1919).

Opis pojava[uredi | uredi kodo]

Voigtov pojav je podoben Faradayevemu pojavu, kjer se smer polarizacije svetlobe zavrti med potovanjem skozi prozorno tekočino ob prisotnosti magnetnega polja. Voigtov pojav je podoben, razlika je samo v tem, da ima Voigtov pojav kvadratno odvisnost od magnetnega polja, Faradayev pa linearno. Pojav ni tako močan kot je Cotton-Moutonov pojav, ki je podoben.

Lomna količnika rednega in izrednega žarka se pri Voigtovem pojavu razlikujeta za:

\Delta n \propto B^2 \!\, ,

kjer je

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]