Votlorogi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Votlorogi
Ameriški bizon
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Družina: Bovidae
Gray, 1821
Poddružine

Bovinae (goveda ali vitorožci)
Cephalophinae (huleži)
Hippotraginae
Antilopinae
Caprinae
Reduncinae (trstikarske antilope)
Aepycerotinae
Peleinae
Alcelaphinae (kravje antilope)
Panthalopinae

Votlorogi (znanstveno ime Bovidae) so največja, najpestrejša in za človeka najpomembnejša skupina parkljarjev. Poseljujejo Severno Ameriko, Evrazijo in Afriko. Udomačene (govedo, koze, ovce) pa je človek raznesel po vsem svetu. Na severu sežejo do skrajnih severnih meja tundre, na jugu pa žive v tropskem deževnem gozdu.

Pri samcih, pogosto pa tudi pri samicah, zrastejo rogovi. Osnova roga je koščena rožnica, ki zraste iz čelnice, prek nje pa je roževinast tulec. Oblika in velikost rogov je različna, nikoli pa niso razvejani kot rogovje jelenov. Samci imajo večje rogove kot samice. Rog je stalna tvorba in raste vse življenje. Votlorogi so prežvekovalci, tako da imajo prav tak štiridelen želodec kot jeleni.

Viri[uredi | uredi kodo]